Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Uvod

Število zaposlenih v kmetijstvu se zmanjšuje

Svetovno prebivalstvo se povečuje. Zato je potreba po hrani večja. Hkrati se delež aktivnega prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, znižuje, saj je človeka zamenjala mehanizacija. Prav tako se zmanjšujejo in zaraščajo kmetijske površine. A z bolj intenzivnim kmetovanjem se pridelki povečujejo. Tisti, ki vztrajajo pri kmetovanju, imajo velike težave z vremenskimi ujmami, kot so suša, neurje in poplava.
Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost spada v gospodarski primarni sektor. Osnovne kmetijske panoge so poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Kmetijska zemljišča, glede na to, kaj na njih raste, delimo na zemljiške kategorije: njiva, vrt, vinograd, sadovnjak, travnik, pašnik, gozd.


V sodobnem kmetijstvu so številne težave in izzivi.

  • {GSO;Gensko spremenjeni organizmi so tisti organizmi, pri katerih je bil genski zapis (DNK) umetno spremenjen. Uporaba sodobne biotehnologije omogoča, da v organizme vnašamo gene drugih rastlin ali živali, kar se v naravi ne more zgoditi. Gensko spremenjene rastline, ki se najpogosteje pridelujejo, so soja (skoraj 60 % celotne tržne pridelave vseh gensko spremenjenih rastlin), koruza (približno 25 % celotne tržne pridelave gensko spremenjenih rastlin), bombaž in oljna ogrščica. Z genskimi spremembami se je v te rastline vgradilo gene, ki so povečali odpornost na škodljivce, neobčutljivost na izbrana škropiva, ali celo oboje. Posledice uporabe gensko spremenjenih rastlin v prehrani zaenkrat še niso dovolj raziskane.}
  • {Ekološko kmetovanje;Nasprotno pa ekološko kmetovanje pomeni kmetovanje na naravi prijazen način, tako da se ohranja ravnovesje in biotska raznovrstnost. Uporaba kemičnih pesticidov in mineralnih gnojil ali gensko spremenjenih semen ni dovoljena. Kmet uporablja organska gnojila, spodbuja kolobarjenje (menjavanje kultur na njivah), živina se pase na prostem in hranijo jo z naravnimi krmili. Ekološko pridelana hrana raste počasneje in zato vsebuje več hranljivih snovi in je praviloma boljšega okusa.}
  • {Biodar in demeter;Biodar je blagovna znamka, znak jamstva za slovenska živila iz nadzorovane ekološke pridelave. Živila  biodar so posebne kakovosti, saj znamka jamči, da so s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo. Demeter je ime svetovne blagovne znamke za pridelke, pridelane po biološko-dinamični metodi. Kmetovanje se povsem prilagaja naravnemu.}

Opuščanje njivskih površin.

 

Zaraščanje kmetijskih površin

Opuščene njive nekateri oddajajo v najem meščanom, ki ljubiteljsko gojijo pridelke.

 

 

Paradižnik iz Slovenije.

Sodobni rastlinjak

V trgovinah in veleblagovnicah lahko kupimo v Sloveniji vzgojen paradižnik. V prekmurski vasici so postavili velik rastlinjak, ki omogoča gojenje paradižnika že zgodaj spomladi, vse do pozne jeseni. Rastlinjak ogrevajo z energijo iz geotermalne vode in sonca. Paradižnik je gensko nespremenjen. Za opraševanje cvetov skrbijo čmrlji, zalivanje je urejeno z deževnico, ki se zbira na strehi, proti boleznim in škodljivcem pa se borijo z naravnimi plenilci in ekološkimi pripravki.

 

 

<NAZAJ
>NAPREJ87/241