Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

GLASBA V IMPRESIONIZMU

Stojiš za slapom ter skozi vodno zaveso opazuješ naravo. Vse je zamegljeno, resničnost izginja in ostaja samo impresija oziroma trenutni vtis tistega, kar je na drugi strani. Tak beg iz resničnosti v vzdušje zastrtih barv je spodbudil tudi največje slikarje, da so, predvsem v Franciji, uvedli impresionistični slikarski slog. Slikali so Claude Monet, Edgar Degas, Camille Pissarro, Paul Cézanne, sledili pa so jim tudi slovenski velikani impresionističnega čopiča, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matej Sternen in Matija Jama. Če sta bili domena slikarjev predvsem zastrtost in impresija, pa so skladatelji realizem tonalnosti zamenjevali z novimi impresionističnimi lestvicami, kakršna je bila na primer celotonska lestvica, sestavljena iz samih celih tonov. Primerjaj celotonsko in durovo lestvico.

Kateri izmed akordov bi sodili v impresionistično glasbo?

{impresionizem;klasicizem;romantika;modernizem}

{romantika;klasicizem;impresionizem;modernizem}

{klasicizem;romantika;impresionizem;modernizem}

{impresionizem;klasicizem;romantika;modernizem}

{modernizem;klasicizem;romantika;impresionizem}

{impresionizem;klasicizem;romantika;modernizem}

{modernizem;klasicizem;romantika;impresionizem}

{impresionizem;klasicizem;romantika;modernizem}

{klasicizem;romantika;impresionizem;modernizem}

Drugo glasbeno področje, kjer je impresionizem močno spremenil zvočni svet, je instrumentacija. V ospredje so prišle orkestrske barve, predvsem harfa je dobila pomembno mesto, saj njeni glissandi zlahka zvenijo impresionistično. To glasbilo lahko pričara veter, šumenje valov, žuborenje potokov in šelestenje listja. Francoski skladatelj, ki je temu inštrumentu namenil širok opus, je bil Carlos Salzedo, tudi sam izjemno virtuozen {harfist;Salzedo je eden najpomembnejših harfistov glasbene zgodovine. Temu glasbilu je, poleg številnih kompozicij, namenil tudi strokovna didaktična gradiva. Raziskoval je nove zvoke na harfi, uporabljal drugačno notacijo. V podjetju Lyon in Healy pa so po njegovih umetniških idejah oblikovali dva nova modela harf, ki ju izdelujejo še danes, imenovana sta Salzedo Concert Grand ter Style 11 Gold Concert Grand.}, uveljavljal pa se je tudi kot koncertni pianist in dirigent.

 

Skoraj gotovo si videl listje, ki ga veter dvigne in zavrtinči. Na spletu prisluhni skladbi Vrtinec (Whirlwind) iz zbirke Pet preludijev za harfo solo C. Salzede in ugotovi, s čim skladatelj ponazori vrtinčenje vetra.

 

s pizzicati
{z glissandi;Glissando na harfi se izvaja tako, da harfistka/harfist s prstnimi blazinicami hitro potegne čez več strun zaporedoma. }
z udarci po harfi

 

Glavno središče impresionizma v glasbi je bilo, podobno kot na področju slikarstva, v Franciji. Le-ta pa je imela zelo velik vpliv tudi na Španijo, čeprav se je tam glasba zlila s tipičnimi španskimi ritmi in melodiko. Prevladovala je glasba za kitaro, poznamo pa še zelo priljubljene orkestrske kompozicije, ki so dosegle svetovno slavo. Tu ne govorimo o čistem impresionizmu, ampak o njegovem zlitju z drugimi vplivi, kot je na primer Čmrljev let Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki je vplival na {Obredni ognjeni ples;Obredni ognjeni ples je eden izmed najbolj priljubljenih stavkov skladbe Ljubezen čarovnica, ki jo je M. de Falla sprva napisal za komorno zasedbo. Skladbo je pozneje orkestriral v simfonično suito ter tudi v baletno pantomimo (enodejanka).} Manuela de Falle. Mogoče še pomembnejši vidik čistega impresionizma Debussyjevega tipa je njegov vpliv na glasbo z začetka 20. stoletja (med drugim tudi na slovenske skladatelje, kot sta Lucijan Marija Škerjanc in Janko Ravnik).

 

Prisluhni Čmrljevemu letu in Obrednemu ognjenemu plesu (posnetka sta dostopna na spletu). Ali lahko slišiš vplive Čmrljevega leta na de Fallovo skladbo?

<NAZAJ
>NAPREJ161/248