Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

uvod

{Opera;V italijanskem jeziku beseda opera pomeni delo. Prvo tako delo, za katerega menimo, da ima vse elemente opere, v smislu dramskega dela, temelječega na libretu (opernemu besedilu), ki ga uglasbi skladatelj, je bilo ustvarjeno leta 1597, ko je J. Peri ustvaril opero Dafne. Pomembna zgodnejša operna dela, ki so sledila, so bila Monteverdijev Orfej, Didone F. Cavallija in Tigran A. Scarlattija. Opera je doživela več reform. Prvo je izvedel C. W. Gluck, predvsem v smeri vsebinske rdeče niti dramatskega poteka opere.} v rokah skladatelja je debel sveženj gosto popisanega partiturnega papirja, ki ga nese pokazat umetniškemu vodji operne hiše. Če je delo le-temu všeč, skliče ekipo, ki naj bi delo predstavila na velikem odru. Razdeli vloge pevcem, da partituro dirigentu, ki jo bo preštudiral, zvadil orkester in pevce, pokliče režiserja, ki si bo po libretu zamislil dramsko dogajanje, izbere scenografa in kostumografa ter sproži organizacijo mnogoterih ljudi, ki morajo sodelovati pri tako velikem projektu, kot je opera.

Operna hiša je prav posebna stavba, ki vsebuje tako dvorano s svojim parterjem, balkoni, ložami in galerijami kakor tudi oder s tehniko, ki omogoča prestavljanje scen in izvedbo opernih efektov, vadbene prostore in še mnogo drugega. Dandanes opere tudi posnamejo ter jih predvajajo v medijih (na televizijskih programih, po radiu, na spletnih straneh, na zgoščenkah ter DVD-jih in podobno). Oglej si prerez ene najslavnejših {opernih hiš;Poleg pariške operne hiše po svetu slovijo še La Scala v Milanu, opera v Sydneyu, Metropolitanska opera – New York, beneška operna hiša La Fenice, kraljeva operna hiša Covent Garden, moskovski Bolšoj teater, Mariinski teater v Sankt Petersburgu in druge.}, Garnierjeve palače v Parizu.

Tako kot ljubljanska operna hiša ima tudi opera v Parizu problem s podtalnico. Arhitekt Garnier je to rešil tako, da je pod opero naredil prostor z oboki in nastalo je malo jezero. Seveda je to spodbudilo domišljijo o skrivnostnih prebivalcih, ki tam živijo. Med zgodbami je najbolj slavna tista o fantomu iz opere, del te zgodbe pa je v svojem muzikalu uporabil A. L. Weber. Fantoma iz opere zelo pogosto izvajajo na Broadwayu v New Yorku. Med zelo priljubljene muzikale sodi tudi muzikal z naslovom Zgodba z zahodne strani, delo pianista, skladatelja in dirigenta L. Bernsteina. Na spletu poslušaj odlomek z naslovom America, kjer se pevci norčujejo iz tako imenovanih ameriških sanj, iz težav priseljencev in učenja novega, »ameriškega« jezika. Predhodnica muzikala je bila vaudeville, zabavna igra s plesnimi in glasbenimi vložki, ki se je razvila iz iger, ki so jih poustvarjali temnopolti umetniki. Do leta 1964 je bila v Združenih državah Amerike segregacija in temnopoltim ni bil dovoljen dostop do lokalov, knjižnic, gledališč, šol in podobnih ustanov za belopolte. Ker sta bila belcem igra in ples temnopoltih všeč, so se v gledališčih pobarvali in tako poskušali oponašati igro temnopoltih. Prva temnopolta zvezda je bila Josephine Baker, ki je bila zelo nadarjena za ples. Pela je tudi poznano pesem Bye, bye blackbird (Zbogom, kos). Pesem v razredu zapojte.

Josephine Baker ni bila samo prva temnopolta plesna, igralska in pevska zvezda svetovnega slovesa, ampak jo je francoski predsednik C. de Gaulle odlikoval za njene vohunske dosežke in sodelovanje s francoskim odporom v 2. svetovni vojni. Na sliki je v slavnem bananinem kostumu.

<NAZAJ
>NAPREJ230/248