Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Polarnost molekul

Spoznali boste dipolni moment kot fizikalno veličino, s katero se izraža polarnost oz. nepolarnost molekul. Naučili se boste ocenjevati usmeritev vektorja dipolnega momenta v vezi in spoznali, da je dipolni moment molekule vektorska vsota dipolnih momentov posameznih vezi. Spoznali boste tudi, kako razporeditev atomov v prostoru vpliva na simetrijo molekule in s tem na vrednost dipolnega momenta.


Predznanje

Oglejte si sliko in poiščite vse pravilne trditve. Pomoč: Na sliki je model molekule HCl.

Atom v kovalentni vezi, ki je bolj elektronegativen, pritegne vezni elektronski par, zato elektronska gostota ni razporejena enakomerno med obema atomoma. Na atomu, ki je bolj elektronegativen, se elektronska gostota poveča, nastane delni negativni naboj (δ−), na atomu, ki je delno izgubili elektron, ki ga je prispeval v vez, se elektronska gostota zmanjša, nastane delni pozitivni naboj (δ+). Vez med takima atomoma je polarna kovaletna. Če je razlika v elektronegativnosti dveh atomov velika (npr. večja od 1,7), je vezni elektronski par večino časa na atomu, ki je bolj elektronegativen; nastaneta anion in kation. Če je razlika v elektronegativnosti dveh atomov manjša od 0,4, pa je vezni elektronski par večino časa med jedroma obeh atomov. Taka vez je kovalentna, vendar nepolarna, ker ne pride do delne ločitve nabojev. V tej enoti boste spoznali nekatere posledice ločitve nabojev.

Kaj je statična elektrika?

Statična elektrikaSe vam je že kdaj pri česanju zgodilo, da so vam začeli lasje štrleti na vse strani? Ko s plastičnim glavnikom drgnete po laseh, pride do prenosa elektronov z las na glavnik. Prenosu elektronov z enega materiala na drugega pravimo statična elektrika. Lasje, ki so sicer sestavljeni iz nevtralnih beljakovinskih makromolekul, postanejo zaradi izgube elektronov pozitivno naelektreni in se zato odbijajo, kar opazimo kot neprijetno štrlenje.


<NAZAJ
>NAPREJ117/296