Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Zapisi molekul

Zapisovanje formul z Lewisovimi strukturami

Uporabili boste seštevanje in deljenje za računanje števila valenčnih elektronov in valenčnih elektronskih parov v molekuli oz. ionu ter se naučili razlikovati med veznimi in neveznimi elektronskimi pari. Spoznali boste preprosta in malo bolj zahtevna Lewisova pravila za zapisovanje molekul in ionov. Naučili se boste preverjati pravilnost Lewisovega zapisa.

Za uspešen začetek morate poznati simbole elementov, razumeti pojem elektronegativnost in poznati odvisnost med lego elementa v periodnem sistemu ter številom valenčnih (zunanjih) elektronov v atomu elementa.


Pionirsko delo R. Abegga

Leta 1897 je J. J. Thomson odkril elektron in to odkritje se je pokazalo kot ključno za rešitev problema kemijske vezi. Nemški kemik Richard Abegg je leta 1900 prišel do zaključka, da so atomi žlahtnih plinov stabilni, ker imajo v zunanji lupini vedno osem elektronov. Abegg je predpostavljal, da se morda atomi nekaterih elementov povezujejo z oddajanjem oz. sprejemanjem elektronov, tako da ima na koncu vsak atom na zunanji lupini po osem elektronov. Na preprost način je tako Abegg postavil temelje za razlago nastajanja ionske vezi.


Kdo je bil Lewis?

Abegg  žal svoje predpostavke ni mogel naprej razvijati, ker se je leta 1910 ubil v nesreči z balonom, a njegovo delo so nadaljevali drugi kemiki, med njimi Gilbert Newton Lewis. Prišli so do zamisli, da ni nujno, da pri nastajanju kemijske vezi eden od atomov popolnoma odda svoje zunanje elektrone, drugi pa jih sprejme, možno bi bilo tudi, da bi si atomi delili elektrone. Tako bi nastali skupni elektronski pari, ki bi pripadali obema atomoma v vezi. Rodila se je zamisel o kovalentni vezi.

V želji, da bi nazorno predstavil svojo zamisel o skupnih elektronskih parih, je Lewis razvil nov sistem za ponazarjanje kemijske vezi med atomi. V njegovem zapisu je vsak atom predstavljen s simbolom in s pikicami, ki predstavljajo valenčne elektrone, formula spojine pa pokaže, kako si dva ali več atomov delijo elektrone.

Lewisov zapis molekule vode
Kisik ima šest valenčnih elektronov, vodik enega, torej si atom kisika deli elektronski par z vsakim atomom vodika. Tako ima kisik osem valenčnih elektronov in s tem stabilno stanje, vsak vodikov atom pa ima dva elektrona in tudi stabilno stanje.

<NAZAJ
>NAPREJ98/296