Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Kovalentna vez

Molekula vodika je kovalentno zgrajena

Vodik je brezbarven plin, ki se lahko nahaja tudi v tekočem in trdnem stanju. Ima manjšo gostoto od zraka, zato je vodik mogoče uporabljati za polnjenje balonov. Uporabo vodika v balonih omejujeta gorljivost in dejstvo, da vodik hitro difundira skozi različne materiale. Predvidevajo, da je element vodik eden najstarejših v vesolju nastalih elementov. Element vodik je leta 1766 odkril Henry Cavendish, ki je ob svojem odkritju vodika domneval, da je odkril skoraj čisti flogiston. Torej snov, za katero so v osemnajstem stoletju verjeli, da je snov brez barve, vonja, okusa in teže ter se sprošča pri gorenju. Zato je vodik imenoval  flogistonirani zrak, kar je pomenilo sinonim za plin. Ime vodik-hydrogenium je vpeljal šele Antoine Lavoisier leta 1787, ime pa je dobil zato, ker pri gorenju s kisikom nastane voda (grško hydro pomeni voda, gennan pa tvoriti).
Henry Cavendish

Aparatura za razvijanje vodika

V tej enoti boste spoznali enojno, dvojno in trojno kovalentno vez ter nastanek molekule vodika, kisika in dušika. Znali boste ločiti med veznimi in neveznimi elektronskimi pari.


Ponovitev

Povežite trditve na desni z ustreznimi na levi, da bodo pari pravilni.

Elektrone na zunanji lupini 
imenujemo tudi valenčni ali zunanji elektroni.
Če atom odda svoje elektrone drugemu atomu,
nastane pozitivno nabit ion, kation
Če atom sprejme zunanje elektrone drugega atoma,
nastane negativno nabit ion, anion.
Preveri
<NAZAJ
>NAPREJ71/264