Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Vpliv svetlobe na zaznavo barve

V tej enoti bomo razmišljali o svetlobi: od kod izvira naravna svetloba na Zemlji, kakšna je vloga Sonca, kje v spektru elektromagnetnega valovanja je vidna svetloba, kako se bela svetloba razkloni na optični prizmi v obarvano svetlobo in zakaj nastanejo mavrične barve. 


Štiri zahteve za pojav barv

Barve, ki nas obdajajo, so nam tako samoumevne, da bi kar težko pojasnili, kaj barve pravzaprav so. Pojav barv je povezan s svetlobo. Poleg (1) vira svetlobe so za pojav in zaznavo barv potrebni tudi (2) predmet, ki odbija vsaj del svetlobe, (3) čutilo s čutnicami za zaznavo svetlobe in (4) živčni sistem za prepoznavo zaznanega dražljaja. V zapletenem procesu naše oči in možgani različne valovne dolžine vidne svetlobe prepoznajo kot barve.


Sonce je glavni vir svetlobe na Zemlji

Najpomembnejši vir naravne svetlobe na Zemlji je Sonce – ena izmed 100 milijard zvezd v galaksiji Mlečna cesta. Sonce je velika žareča vrteča se krogla razbeljenih plinov, zlasti vodika in helija, brez trdne površine. Sredica je nepredstavljivo vroča, ima približno 15 milijonov stopinj Celzija, temperatura na površini pa znaša okoli 5500 stopinj Celzija. Sonce žari svetlobo že okoli 5 milijard let. Raziskovalci zatrjujejo, da še dolgo ne bo ugasnilo.


<NAZAJ
>NAPREJ238/271