style="color: black; font-weight: 600;" class="on"

Viri in literatura

Seznam virov in literature je razdeljen po posameznih učnih sklopih (poglavjih) in enotah. Oznaka pred navedbo vira označuje stran v enoti in zaporedno številko vira na tej strani. Npr. oznaka 1.2. pomeni drugi vir (sliko, posnetek ipd.) na prvi strani enote.

1. Likovno snovanje

LITERATURA

1. Nina Šuštaršič, Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Blaž de Gleria. Likovna teorija. Debora. 2004.
2. H. H. Arnason, M. F. Prather. A History of Modern Art. Thames and Hudson. 1998.
3. E. L. Smith, Art Today. Mondadori-Kodansha. 1976.
4. The Art Book. Phaidon press. 1994.
5. H. W. Janson, Harry N. Abrams. History of Art. 1982.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Rdečefiguralni slog grškega vaznega slikarstva. 5. st. p.n. št., Orfej. Fotografija: Sharon Molerus. 2009. Metropolitan Museum of Art, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 20:15]. (CC BY 2.0).
1.2. Chagall, Marc. 1912. Le violiniste. Fotografija: FaceMePLS. 2013. Stedelijk Museum, Amsterdam, Nizozemska. Flickr. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 20:20]. (CC BY 2.0).
1.3. Ashley Van Haeften. Krater - keramična posoda. Fotografija: Ashley Van Haeften. 2007. Flickr. [Pridobljeno 2. 8. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
1.4. US CPSC. Plastenka. Fotografija: US CPSC. 2012. Flickr. [Pridobljeno 2. 8. 2014; 18:36]. (CC BY 2.0).
1.5. Leimenide. Sod. Fotografija: Leimenide. 2014. Flickr. [Pridobljeno 2. 8. 2014; 18:35]. (CC BY 2.0).
1.6. James Cridland. Pločevinka. Fotograf: James Cridland. Flickr. [Pridobljeno 2. 8. 2014; 18:40]. (CC BY 2.0).
1.7. Tinou Bao. Steklenica. Fotografija: Tinou Bao. 2007. Flickr. [Pridobljeno 2. 8. 2014; 18:55]. (CC BY 2.0).
1.8. Opačak, Željko. Ilustracija meh. 2015. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 22:55]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Hanson, Duane. 2008. Janitor. Fotografija: Christopher Paulin. 2008. Milwaukee Art Museum, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 17. 11. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
2.2. Giotto. 1304 – 1306. Lazarjevo vstajenje. Fotografija: Petrusbarbygere. Kapela Scrovegni, Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 18:30]. (V javni lasti).
2.3. Cézanne, Paul. 1906. The Large Bathers. Fotografija: Eloquence. Museum of Art, Philadelphia, ZDA. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 18:40]. (V javni lasti).
3.1. Opačak, Željko. Realnost. 2015. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 08:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.2. Opačak, Željko. Vizualno doživljaj, vizualno mišljenje. 2015. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.3. Opačak, Željko. Vidim, analiziram, kreiram. 2015. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Kosuth, Joseph. 2006. A giant copy of the Rosetta Stone. Fotografija: Thierry46. Figeac, Francija. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 8. 2014; 18:30]. (V javni lasti).
4.2. Holzer, Jenny. 2009. Dying should be as easy as falling of a log. Fotograf: rosmary. Basel, Švica. Flickr. [Pridobljeno 21. 8. 2014; 21:00]. (CC BY 2.0).
5.1. Opačak, Željko. Gradivo za aplet. 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. - 5.4. Duh, Matjaž. Fotografija: Sonia Falcone. 2012. Campo de Color (Polje barv). Beneški bienale 2013. Benetke, Italija. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 19:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Kruger, Barbara. Money Makes Money. Fotografija: Ken Mayer. 2013. Hirshhorn Museum, Washington, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 8. 8. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
6.2. Opačak, Željko. Vizualno sporočilo na majici. 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. van Rijn, Rembrandt. 1661. Avtoportret. Fotografija: freeparking :-|. 2010. Rijksmuseum, Amsterdam, Nizozemska. Flickr. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
7.2. Van Gogh, Vincent. 1889. Avtoportret. Fotografija: DcoetzeeBot. Musée d'Orsay, Pariz, Francija. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 18:40]. (V javni lasti).
7.3. Picasso, Pablo. 1906. Avtoportret. Fotografija: Jon Seidman. 2009. Philadelphia Museum of Art, Philadelphia, Pennsylvania, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 2. 8. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
7.4. Kosuth, Joseph. 2006. A giant copy of the Rosetta Stone. Fotografija: Thierry46. Figeac, Francija. Wikipedia.[Pridobljeno 9. 8. 2014; 18:30]. (V javni lasti).
7.5. Holzer, Jenny. 2009. Dying should be as easy as falling of a log. Fotograf: rosmary. Basel, Švica. Flickr. [Pridobljeno 21. 8. 2014; 21:00]. (CC BY 2.0).
7.6. Kruger, Barbara. Money Makes Money. Fotografija: Ken Mayer. 2013. Hirshhorn Museum, Washington, ZDA. Flickr. [Pridobljeno 8. 8. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
8.1. - 8.3. Duh, Matjaž. Fotografija: Sonia Falcone. 2012. Campo de Color (Polje barv). Beneški bienale 2013. Benetke, Italija. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 19:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.4. Bell, Darwin. Čebula. Fotografija: darwin Bell. Flickr. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 10:25]. (CC BY 2.0).
8.5. liz west. Česen. Fotografija: liz west. 2005. Flickr. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 10:48]. (CC BY 2.0).
8.6. trophygeek. Kava. Fotografija: trophygeek. 2012. Flickr. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 11:20]. (CC BY 2.0).
8.7. DeusXFlorida. Roštilj. Fotografija: DeusXFlorida. 2010. Flickr. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 11:40]. (CC BY 2.0).
8.8. - 8.13. Dijaki gimnazije Velenje. Antireklame. 2004. Mentor: Željko Opačak. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 12:12]. (Objavljeno z dovoljenjem).

Video posnetek
3.1. Opačak, Željko. Oblak. 2015. Montaža videa: Željko Opačak, Maja Kosta. [Pridobljeno 6. 3. 2015; 21:27]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu: MacLeod, Kevin. 2014, "Music for Manatees". Incompetech. [Pridobljeno 5. 3. 2015; 19:00]. (CC BY 3.0).
3.2. Opačak, Željko. Reklamni slogani. 2015. Montaža videa: Željko Opačak, Maja Kosta. [Pridobljeno 6. 3. 2015; 22:04]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu: MacLeod, Kevin. 2014, "Unity". Incompetech. [Pridobljeno 5. 3. 2015; 20:00]. (CC BY 3.0).
Slike v videoposnetku:
3.2.a. Osorio, Francisco. Demonstracije. Fotografija: Francisco Osorio. 2014. Flickr. [Pridobljeno: 2. 1. 2015; 13:15]. (CC BY 2.0).
3.2.b. perthhdproductions. Avtomobilska nesreča. Fotograf: perthhdproductions. 2012. Flickr. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 13:30]. (CC BY 2.0).
3.2.c. Adl, Kamyar. Berač. Fotograf: Kamyar Adl. 2008. Flickr. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 13:45]. (CC BY 2.0).
3.2.d. Program Executive Office Soldier. Vojaška puška. Fotograf: Program Executive Office Soldier. 2010. Flickr. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 14:05]. (CC BY 2.0).
3.2.e. Scragz, Jason. Maska. Fotografija: Jason Scragz. 2008. Flickr. [Pridobljeno 2. 1.2015; 18:30]. (CC BY 2.0).

2. Risanje

LITERATURA

1. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja, 4. natis. DZS, Ljubljana 2006.
2. Šuštarič, N. in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik 1. natis, Debora, Ljubljana 2004.
3. Tomšič Čerkez, B. in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje, Mladinska knjiga, Ljubljana 2010.
4. Höfler, J. Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana 1977

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Kocjan, Matej. Študijska risba in slika. 1999. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:14]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.2. Kocjan, Matej. Vektorska risba na mreži. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Kocjan, Matej. Formalna in neformalna risba. 2011. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.2. Kocjan, Matej. Tipi risb - čopič. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.3. Kocjan, Matej. Tipi risb - pero. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.4. Kocjan, Matej. Tipi risb - svinčnik. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.5. Kocjan, Matej. Tipi risb - flomaster. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.6. Kocjan, Matej. Tipi risb - oglje. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.7. Canal, il Canaletto, G. A., Piazzetta nasproti Torre dell'Orologio. ok. 1725. Wikimedia [Pridobljeno 19. 8. 2014; 17:00]. (V javni lasti).
2.8. Schiele, E. Aktselbstbildnis. 1918. Wikipedia [Pridobljeno 19. 8. 2014; 17:07]. (V javni lasti).
2.9. Weber, W. Tapete dekorirane z vodoodpornimi markerji. 2011. Fotografija: www.dailymail.co.uk. Delo d. d. [Pridobljeno 19. 8. 2014; 17:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.10. Manet, E. Le Bouchon. 1878. Wikimedia [Pridobljeno 19. 8. 2014; 17:25]. (V javni lasti).
2.11. Gainsborough, T. Študija vrb. ok. 1750. Wikimedia [Pridobljeno 19. 8. 2014; 17:265]. (V javni lasti).
3.1. Cai Lun. Papermaking. 2014. Wikipedia [Pridobljeno 14. 4. 2014; 14:37]. (V javni lasti).
3.2. Cai Lun. Papermaking. 2014. Wikipedia [Pridobljeno 14. 4. 2014; 14:40]. (V javni lasti).
3.3. Cai Lun. Papermaking. 2014. Wikipedia [Pridobljeno 14. 4. 2014; 14:42]. (V javni lasti).
3.4. Cai Lun. Papermaking. 2014. Wikipedia [Pridobljeno 14. 4. 2014; 14:45]. (V javni lasti).
3.5. Cai Lun. Papermaking. 2014. Wikipedia [Pridobljeno 14. 4. 2014; 14:46]. (V javni lasti).
4.1. da Vinci, L. Skica. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 10:19]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.2. Kocjan, Matej. Skica, 2011. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.3. Krbavčič, Matej. Kroki. šol. l. 2004/05. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:46]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Vinkovič, Nika. Študijska risba. šol. l. 2009/10. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.5. Kocjan, Matej. Ilustracija. 2010. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.6. Urdih, Žiga. Strip. šol. l. 2004/05. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.7. Race, Kaja. Karikatura. šol. l. 2006/07. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 11:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.8. Kocjan, Matej. Tehnična risba. 2013. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.9. Prinčič, Vid. Predstavitvena risba. šol. l. 2013/14. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1. Kocjan, Matej. Faze izdelave ilustracije (skica, tuš, barva). 2006. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Kocjan, Matej. Skiciranje likov. 2013. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 11:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.3. Kocjan, Matej. Skiciranje likov. 2013. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 11:55]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.4. Kocjan, Matej. Skiciranje prizorov in njihovo razporejanje po straneh. 2013. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 12:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.5. Kocjan, Matej. Risanje v merilu in končne verzije stripa. 2013. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 12:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Scarborough, M. Fotografija oglja. Wikipedia. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 10:40]. (V javni lasti).
6.2. Scarborough, M. Fotografija svinčnikov. Wikipedia. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 10:40]. (V javni lasti).
6.3. Fotografija pastelov. Tauu 1012. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 12:02]. (V javni lasti).
6.4. Kocjan, Matej. Fotografija risal. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. Schiele, E. Edith Schiele sterbend. 1918. Wikimedia [Pridobljeno 19. 8. 2014; 18:22]. (V javni lasti).
7.2. Vinkovič, Nika. Gabarit, šol. l. 2007/08, Gimnazija Koper, mentor: Dragica Samsa. [Pridobljeno 19. 8. 2014; 11:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.3. Mellan, C. Kristusov obraz. 1649. Wikimedia [Pridobljeno 19. 8. 2014; 18:27]. (V javni lasti).
8.1. Horjak Ciril. Ilustracija - Finančni tok na Wall Streetu. 2011. Fotografija: ilustracija za Večer. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 4. 2014; 20:57]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.2. Noordung. Načrt - bivalno kolo. 2014. Fotografija: Arhiv KSEVT. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 4. 2014; 20:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.3. Agostini Pregelj, Valentina. Študijska risba. šol. l. 2011/12. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.4. Milić Zlatković, Jelena. Skica - Ministri za predstavo Gorje Todor. 2014. Fotografija: NMS. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 4. 2014; 20:52]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.5. Krašna, Primož. Strip - Ko postanemo žival. 2003. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 4. 2014; 21:04]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.6. Matić, Ivica. Fotografija - Mali oglasi (In memoriam). 1971. Delo d. d. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 10:09]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.1. Jug, Ingrid. Flomaster. šol. l. 2011/12. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.2. Sfar, Joann. Pascin - čopič. 2014. Fotografija: arhiv Forum Ljubljana. Delo d. d. [23. 4. 2014; 11:13]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.3. Kocjan, Matej. Svinčnik. 2006. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.4. Kocjan, Matej. Damsko pero. 2014. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.5. Medved, Matija. Ilustracija - Barvica. 2014. Fotografija: osebni arhiv. Delo d. d. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.6. Vintar, Barbara. Kontura. šol. l. 2012/13. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 12:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.7. Žbontar, Valentina. Gabarit. šol. l. 2010/11. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 12:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.8. Pohlen, Urška. Linijski raster. šol. l. 2010/11. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 23. 4. 2014; 12:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.1. Kocjan, Matej. Črno-bela risba. 2010. [Pridobljeno 24. 4. 2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.2. Bokun, Mitja. Sivinska risba. 2014. Fotografija: Miha Bokun. Delo d. d. [Pridobljeno 15. 6. 2014; 15:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.3. Stepančič, Damjan. Barvna risba. 2014. Fotografija:Damjan Stepančič/Založba Miš. Delo d. d. [Pridobljeno 15. 6. 2014; 15:38]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.4. Kocjan, Matej. Skicirke - fotografije. 2014. [Pridobljeno 24. 4. 2014; 21:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

Video posnetek
7.1 Furlanič, Tina. Video posnetek – animiranje risbe. šol. l. 2007/08. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 24. 4. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. Bratuš, L., Kocijančič G., Štupar M. Manu scriptum, razvoj latinice v zrcalu rokopisa in besede. NUK. Ljubljana. 1990.
2. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik. 1. izdaja, 4. natis. DZS. Ljubljana. 2006.
3. HÖfler, J. Osnove likovne umetnosti. DZS. Ljubljana. 1977.
3. Nerdinger, E. Schriftschreiben, Scriftzeichen. Band 1. Gallwey. Munchen. 1989.
4. Nerdinger, E.. Schriftschreiben. Band 2. Gallwey, Munchen. 1989.
5. Šuštarič, N. in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik. 1. natis. Debora. Ljubljana. 2004.
6. Tomšič Čerkez, B. in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje. Mladinska knjiga. Ljubljana. 2010.
7. Turtischi, R. Praktische Typografie. Niggli. Zürich. 2003.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Tojo, Sešu. Pokrajina. Tôkyô National Museum. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 9:38]. (V javni lasti).
1.2. Vermeer, Johannes. Mlekarica. 1660. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 9:55]. (V javni lasti).
2.1. Kocjan, Matej. Primer točke - točka, oblika. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.2. Kocjan, Matej. Primer točke - točka, linija. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.3. Kocjan, Matej. Primer točke - točka, svetlo temno. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.4. Kocjan, Matej. Primer točke - točka, ploskev. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.5. Kocjan, Matej. Primer točke - točka, prostor. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.6. Kocjan, Matej. Primer linije - aktivna linija. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:32]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.7. Kocjan, Matej. Primer linije - medialna linija. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.8. Kocjan, Matej. Primer linije - pasivna linija - animiran gif. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.9. Kocjan, Matej. Nasebna senca. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:43]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.10. Kocjan, Matej. Odsebna senca. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.11. Komet 67P Čurjumov-Grasimenko. 2014. Fotografija: ESA. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 10:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.12. Opuščeni zapor Stara Gradiška. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 10:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.1. Amazonka. Orjaški lokvanji. 2013. Delo, d. d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 12:38]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d. d.).
3.2. Gozd. Foto: Mavric Pivk. 2011. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:01]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d. d.).
3.3. Erozija kamna. Foto: Martin Knez. 2012. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:06]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d. d.).
3.4. Podzemni bazeni vode v Minamidaiti. Foto: Martin Knez. 2012. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:09]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d. d.).
3.5. Asteroid Lutetia. Esina sonda Rosetta, asteroid Lutetia, komet Čurjumov-Gerasimenko. Fotografija: ESA. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:12]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.6. Meteorit iz Javorij. Fotografija: Mateja Gosar. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:16]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.7. Elbsee. Odsev temnih oblakov na vodi jezera Elbsee v južni Nemčiji. Fotografija: Karl-Josef Hildenbrand/Germany Out/AFP Photo. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:31]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.8. Zemlja iz vesolja. Fotogtafija: Dokumentacija Dela Delo d.d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:48]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.9. Prazni kot (Rub al Khali) ali Dom tišine. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 9. 2014; 13:55]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.10. Strozyk, Elisa. Tekstil iz lesa. Fotografija: Elisastrozyk.de. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:29]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.11. Strozyk, Elisa. Tekstil iz lesa. Fotografija: Elisastrozyk.de. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:29]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.12. Stäubli, Nicola Enrico. Pohištvo iz kartona. 2007. Foldschool. Fotografija: Arhiv Rolf Kueng. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:40]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.13. Feldinger, Andreas. Remember Donald. 2002. Fotografija: Arhiv MAK/Nathan Murrell. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:45]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.1. Kulik, Agata Pomorska. in Pomorski/Malafor, P. Napihljiva zofa. 2010. Fotografija: Arhiv Malafor. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:47]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.2. Bedene, Renata. Posode iz polsti. Fotografija: Arhiv DOS. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.3. Šotorska opna. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:54]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.4. Valovito sleme. Fotografija: Mirko Brnič Jager. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 9:57]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.5. Betonske površine kot pohištvo za vrt. Fotografija: Mimi Antolović. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.6. Kocjan, Matej. Prostorski križ. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.7. Kocjan, Matej. Konvergenca linij in manjšanje razdalj. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.8. Kocjan, Matej. Prekrivanje oblik in stopnjevanje velikosti. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.9. Kocjan, Matej. Izostritev detajlov in prostorsko prilagajanje (stopnjevanje) teksture. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.10. Kocjan, Matej. Sence in barvna perspektiva. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:24]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.11. Kocjan, Matej. Postavitev na spodnji rob formata. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 10:28]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.12. Plečnik, Jože. Načrt za most Hradeckega v Ljubljani, 1868. Fotografija: Gregor Pucelj. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 13:26]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.13. Farish, William. O izometrični projekciji, 1822. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 13:37]. (V javni lasti).
4.14. Pengov, Ivan. Načrt zasnovan na Plečnikovi zasnovi za Orlovski stadion, 1923. Fotografija: Z razstave Ljubljana med nostalgijo in sanjami Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 13:47]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.15. Hondius, Henricus. Shema za dvobežiščno perspektivo. Perspective engraved. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:12]. (V javni lasti).
4.16. Projektni biro GMP International. Prečni prerez stadiona. Fotografija: Projektni biro GMP International. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:41]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.1. Manganov dendrit iz jurskih plasti Begunjščice. Fotografija: Sandi Kastelic. Delo d d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.2. Magritte, Rene. Sin moškega. 1964. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:32]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.3. Lichtenstein, Roy. Kruh in marmelada. 1963. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 15:01]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo, d. d.).
5.4. Žaga reže kamen. Fotografija: Tadej Regent. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:49]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.5. Kip, posvečen Leonardo da Vinciju. Amboise, Francija. Fotografija: Wikipedia. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:57]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.1. Skica poslikav v Altamiri. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 9. 2014; 11:22]. (V javni lasti).
6.2. Picasso, Pablo. 1905, Deček s pipo. Fotografija: Dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 5. 2015; 8:42]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.3. Iz Kastva, J. Freska z motivom mrtvaškega plesa v cerkvi svete Trojice. Hrastovlje, Slovenija. 1490. Fotografija: Marjan Smerke. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 20:38]. (V javnil lasti).
6.4. Hockney, David. Večja drevesa v bližini Warterja. 2007. Fotografija: Richard Schmidt. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.5. Jacques-Louis, David. Patroclus. 1780. Fotografija: Web Gallery of Art. Wikimedia [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:15]. (V javni lasti).
6.6. Van Rijn, Rembrandt. The Raising of Lazarus. 1630-1632. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:20]. (V javni lasti).
6.7. Dürer, Albrecht. Poletovo odkritje: podoben motiv pri Albrechtu Duererju, na sliki Jezus med pismouki iz leta 1506. Fotografija: Dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.8. Bomberg, David. Blatna kopel. Fotografija: dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:34]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.9. Lautrec, Toulouse. Moulin Rouge tempelj greha in razuzdanosti na prelomu stoletja - in Lautrecov drugi dom. Fotografija: Toulouse Lautrec/Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.10. Kocjan, Matej. Kanon proporcev. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:42]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.11. Kocjan, Matej. Zlati rez. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 21:45]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.12. Leocares, Belvederski Apolon. 330–320 pr. n. št. Fotografija: Livioandronico2013. 2014. Wikimedia. [Citirano 24. 9. 2014; 14:19]. (Citat).
6.13. Bevk Perović arhitekti. Stanovanjski kompleks Poljane. Maribor. 2005-2007. Fotografija: fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 14:29]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.14. Fanzhi, Zeng. Zadnja večerja. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 14:33]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.15. Gérôme, Jean-Léon. Diogenes. 860. Wikimedia. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 14:42]. (V javni lasti).
6.16. Da Vinci, Leonardo. Študija za Trivulcijev konjeniški spomenik. 1508–1510. Fotografija: Web Gallery of Art. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 10. 2014; 13:29]. (V javni lasti).
7.1. Kocjan, Matej. Repeticija. 2014. [Pridobljeno 6. 10. 2014; 13:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.2. Strešnik Venus v barvi engobe RV4 ima na hrbtni strani odtis Soči. 2014. Fotografija: Tondach. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 15:21]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.3. Escher, Maurits Cornelis. Dan in noč. 1938. Lesorez. Fotografija: Arhiv Studio Esseci. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 16:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo, d. d.).
7.4. Načrti za stolpnico HSB Stockholm. Fotografija: Berg | C.F. Møller Architects. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 16:05]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.5. Podrecca, Boris. Projekt beograjskega muzeja znanosti in tehnike. 2007. Fotografija: Arhiv arhitekta. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 16:07]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.6. Jakše, Marko. Rekonvalescenca. 2010. Fotografija: Marijan Zlobec. Delo d.d. [Pridobljeno 25. 9. 2014; 8:09]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.7. Dnevna soba. Fotografija: A.Z. Delo d.d. [Pridobljeno 25. 9. 2014; 8:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.8. Šubic, Vladimir. Ljubljanski nebotičnik. 1933. Fotografija: Aleš Černivec. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 9. 2014; 8:15]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.9. Bratuša, Mirko. Hipokriti iz glazirane keramike. 2011. Fotografija: Dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 9. 2014; 8:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo, d. d.).
7.10. Banksy, Metalec rož - grafit. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 9. 2014; 8:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.11. Kralj, Niko. Stol Rex, 1952. Delo d.d. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.12. Lavrič, Tomaž. Bosanske basni. 1997. Fotografija: Tomaž Lavrič, TBC. Delo d.d. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.13. Kozolec Brdo pri Kranju, Slovenia. Fotografija: Ziga. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 12:26]. (V javni lasti).
8.1. Štefančič, Darja. Oasis, 2010. Fotografija: Darja Štefančič. Delo d.d. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 12:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.2. Đoka Slak, Jože. Brez naslova, 2002. Fotografija: Arhiv Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj. Delo d.d. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 12:47]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.3. Kocjan, Matej. Primer linije - aktivna linija. 2014. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 8:32]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.4. Manganov dendrit iz jurskih plasti Begunjščice. Fotografija: Sandi Kastelic. Delo d d. [Pridobljeno 23. 9. 2014; 14:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.5. Skica poslikav v Altamiri. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 9. 2014; 11:22]. (V javni lasti).
9.1. Heidersberger, Heinrich. Ritmogram »Kontinuum«. 1963. Fotografija: © VG Bild-Kunst Bonn. Delo d.d. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 10:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.2. Borčić, Bogdan. Uzo s stolom. 2010. Fotografija: Tomo Jeseničnik/Arhiv CD. Delo d.d. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 9:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.3. Goya, Francisco. Ali bo učenec znal več?. 1796/97. Delo d.d. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 13:11]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.4. Jakob, Dominique. MacFarlane, Brendan. Turbolence. 2013. Fotografija: arhiv Frac Orleans. Delo d.d. [Pridobljeno 25. 4. 2015; 15:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.5. Potrč, Marjetica. Ni brezčasnega prostora, prostor je subjektiven in splošen, št. 2.. 1990. Fotografija: fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 30. 9. 2014; 13:04]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.1. Miró, Joan. Zlato azurnega. 1967. Fotografija: Fundació Joan Miró, Barcelona/Successió Miró 2014. Delo d.d. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 10:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.2. Jones, Owen. Dekoracija na tapecirnem papirju. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 10:08]. (V javni lasti).
10.3. Chemical Engineer. Akvadukt Seven Arches. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 10:39]. (V javni lasti).
10.4. Strešnik Venus v barvi engobe RV4 ima na hrbtni strani odtis Soči. 2014. Fotografija: Tondach. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 15:21]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.5. Bruegel St., Peter. Slepec vodi slepce. 1568. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 10. 2014; 10:39]. (V javni lasti).
10.6. Boccioni, Umberto. Unique Forms of Continuity in Space. 1913. Fotografija: Wmpearl.2008. Wikimedia. [Pridobljeno 24. 9. 2014; 15:25]. (V javni lasti).
10.7. Anonymous. Casket with Scenes of Romances. 1330-1350. Walters Art Museum. Fotografija: Henry Walters, 1923. Wikimedia. [Citirano 6. 10. 2014; 10:50]. (Citat)
10.8. Halsman, Philippe. Portret Salvador Dalija. 1948. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 10. 2014; 11:00]. (V javni lasti).
10.9. Klimt, Gustav. Mäda Primavesi. 1912. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 10. 2014; 12:00]. (V javni lasti).
11.1. Holbein, Hans mlajši. The Ambassadors. 1533. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 10:00]. (V javni lasti).
11.2. Tunick, Spencer. Instalacija 5000 golih teles pred Opero v Sydneyju. 2010. Fotografija: EPA. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 10:07]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.3. Wirkkala, Tapio. Krožnik Tapio (Venini). 1970. Delo d.d. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 10:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.4. - 11.10. Sanzio de Urbino, Rafael. The School of Athens. 1511. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 10:20]. (V javni lasti).
11.11. Sodobna arhitektura. 2014. Fotografija: AFP, Delo d.d. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 10:28]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.12. Jogeš, Svami. Jogijska univerza v puščavi (Radžastan). Delo d.d. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.13. Bentham, Jeremy. Plan of the Panopticon. 1843. Wikimedia [Pridobljeno 23. 3. 2015; 11:15]. (V javni lasti).
11.14. Soufflot, Jacques-Germain. Panthéon Soufflot - élevation principale. 1764. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 3. 2015; 11:38]. (V javni lasti).

Videoposnetek
1.1. Kocjan, Matej. Formalna analiza likovnega dela. 2015. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Kocjan, Matej. Učakar, Blaž. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Formalna analiza likovnega dela:
1.1.a. Pollock, Jackson (1912 - 1956), 1950. Ena:številka 31. Fotografija: moma.org. Delo d.d. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 08:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.1.b. - 1.1.i. Kocjan, Matej. Obdelava fotografij Pollock, Jackson (1912 - 1956), 1950. Ena:številka 31. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 08:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1. Kocjan, Matej. Likovne spremenljivke. 2015. Montaža videa: Kocjan, Matej, Učakar, Blaž. [Pridobljeno 20. 3. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 5.1. MacLeod, Kevin. Daily Beetle. 2015. incompetech.com. [Pridobljeno 20. 3. 2015; 19:50]. (CC BY 3.0).
Slike v videoposnetku Likovne spremenljivke:
5.1.a. Grom, Bogdan. Pomlad (Spring). 1990, zrezanka/papir, 65 X 102 milimetra. Fotografija: Bogdan Grom. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 9. 2014; 10:28]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.1.b. Bratuša, Mirko. Slovenski likovni kanape. Fotografija: osebni arhiv Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2015; 21:55]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.1.c. Slamnata hiša v Italiji. Fotografija: Blaž Samec. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 9. 2014; 11:22]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).

3. slikanje

LITERATURA

1. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izd., 4. natis. DZS. Ljubljana 2006.
2. Šuštarič, N., in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik 1. natis. Debora. Ljubljana 2004.
3. Tomšič Čerkez, B., in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje. Mladinska knjiga. Ljubljana 2010.
4. Höfler, J. Osnove likovne umetnosti. DZS. Ljubljana 1977.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Slikarski pripomočki. Fotografija: Blaž Samec. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 9:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.2. Slikarski pripomočki. Fotografija: Polona Malovrh. Delo. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 9:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.3. Digitalni slikarski pripomočki - Illustrator. 2014. Fotografija: Kocjan Matej. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 9:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.4. Digitalni slikarski pripomočki - Gimp, 2014. Fotografija: Kocjan Matej. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 9:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Van Gogh, Vincent. Avtoportret. 1887 Fotografija: Arhiv Chicago Art Institute. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 10:06]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.2. Merisi da Caravaggio. Canestra di frutta. Tihožitje s sadjem. 1593/94. Fotografija: Lafit86. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 10:29]. (V javni lasti).
2.3. Freud, Lucian. Benefits Supervisor Resting. 1993. Fotografija:The Lucian Freud Archive/The Bridgeman Art Library. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 10:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.4. Hockney, David. Večja drevesa v bližini Warterja. 2007. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 10:54]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.5. Kavčič, Franc. Fokion z ženo in bogato Jonko. 1801. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 11:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.6. da Vinci, Leonardo. Zadnja večerja. 1498. Milano. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 11:12]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.7. Šubic, Ive. Mozaik v vhodni avli poslovne zgradbe Slovenijales ob ljubljanski Dunajski cesti. 1981. Fotografija: Vojko Urbančič. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 11:49]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.8. Bruegel st., Pieter. Lovci v snegu. 1565. Dunaj. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 14:40]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.9. Kandinski, Vasilij. Improvizacija. 1914. Fotografija: dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 14:47]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.1. Harmenszoon van Rijn. Rembrandt. Nočna straža. 1642. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 15:07]. (V javni lasti).
3.2. Courbet, Gustave. 1854. Bonjour Monsieur Courbet. Musée Fabre. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 2. 2015; 18:01]. (V javni lasti).
3.3. Renoir, Auguste. Ples pri mlinu de la Galette. 1876. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 5. 2014; 15:16]. (V javni lasti).
4.1. Orešič, Igor. Mozaik z ladjami v valovitem morju. Fotografija: www.mozaiki.si. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 8:49]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.2. Jušić, Vitražer. Detajl vitraja. 2011. Fotografija: Matej Družnik/Delo. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 8:57]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.3. Raibolini imenovan il Francia, Francesco. Moški glavi. ok. 1500. Bologna. Fotografija: arhiv Studia Esseci. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:04]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.4. Aubussonska delavnica. Detajl iz tapiserije v baziliki Sv. Trofima. Arles. Fotografija: Etan J. Tal. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:17]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.5. Banksy. Fotografija: REUTERS/Eric Thayer. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.6. Picasso, Pablo. Poslikana vaza. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:32]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.7. Božinova - Deskoska, Silva. Izdelava ikone. Fotografija: Jože Pojbič. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:38]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.8. Mondrian, Piet. Pokrajina z mlinom. 1905. Fotografija: Reuters. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:45]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.9. Cezzane, Paul. Kvartopirec. 1890-96. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:50]. (V javni lasti).
4.10. Forain, Jean-Louis. Klient. 1878. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 9:55]. (V javni lasti).
4.11. Matisse, Henry. Kraljeva žalost. (La Tristesse du roi). 1953. Pariz. Fotografija: Centre Georges Pompidou, MNAM-CCI, Dist. RMN-Grand Palais. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 10:06]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.12. Beever, Julian. Iluzionistična ulična poslikava. Fotografija: AFP PHOTO /Raul ARBOLEDA. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 10:13]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.13. Ciuha, Jože. Prerok. 1973. Fotografija: Matevž Paternoster/MGML. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 11:18]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.1. Izdelava akvarela. Fotografija: Dongio. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 15:03]. (V javni lasti).
5.2. Botticelli, S. Rojstvo Venere. 1483-85. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 15:08]. (V javni lasti).
5.3. Guillemin, Alexandre-Marie. Pomoč ranjenim. 1817. Wikimedia [Pridobljeno 5. 1. 2015; 21:39]. (V javni lasti).
5.4. Vermeer, J. Mlekarica. 1660. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 15:10]. (V javni lasti).
5.5. Kocjan, M. Subaquesauri. Akrili. 2010. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 16:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.6. Ces53, Street art. Wikimedia [Pridobljeno 5. 1. 2015; 21:41]. (V javni lasti).
7.1. Homer, W. Umetniki skicirajo White mountains. 1868. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 18:51]. (V javni lasti).
7.2. Svetlobni in optični pripomočki pri restavriranju slike. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 18:08]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.3. Jackson Pollock v ateljeju. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 18:18]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.1. Vitraj. Fotografija: Matej Družnik. Delo.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 10:25]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.2. Michelangello. Adamovo stvarjenje. 1511-12. Sikstinska kapela. Fotografija: Stefano Rellandini/Reuters. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 10:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.3. Zek, umetniška skupina. Fotografija: Marko Ružič. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 10:41]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.4. Mozaik. Fotografija: Matevž Paternoster, MGML. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 10:54]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.5. Naravno ultramarin barvilo. Fotografija: Palladian. Wikimedia. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 19:16]. (V javni lasti).
8.6. Naravne barve. Fotografija: Ljubo Vukelič. Delo d.d. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 19:22]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.1. Dionizij. Freska v Ferapontskem samostanu, 15. st. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 1. 2015; 19:23]. (V javni lasti).
9.2. Poslikava skrinje, slovenska ljudska umetnost. Fotografija: Uroš Hočevar. Delo d.d. [Pridobljeno 9. 1. 2015; 19:28]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.3. Kekalainen, Paivi. Ne-prepovedan sadež. 2009. Delo d.d. [Pridobljeno 9. 1. 2015; 19:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.4. Anton Kos, Gojmir. Olje na platnu. 1949. Fotografija: dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 11:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.5. Dürer, Albrecht. Zajec. 1502. Fotografija: Arhiv Albertine. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 11:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.6. Perry, Grayson. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 11:22]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.7. Matisse, Henry. Bazen (La Piscine). Fotografija: Archives Henri Matisse. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.8. Vitraj iz Meauxa. 1867. Fotografija: Vassil. Wikipedia. [Pridobljeno 8. 11. 2014; 19:31]. (V javni lasti).
10.1. Munch, Edvard. Krik. 1893. Fotografija: Arhiv Sotheby's. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 12:42]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.2. Van Gogh, Vincent. Žalujoči starec. 1890. Kröller-Müller Museum. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 12:41]. (V javni lasti).
10.3. Petkovšek, Jožef. Doma. 1889. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 12:45]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.4. Picasso, Pablo. Guernica. 1937 Foto: Dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 13:29]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.5. Holbein ml., Hans. Ambasadorja. 1533. Fotografija: Dcoetzee. Wikipedia. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 13:44]. (V javni lasti).
10.6. Malevič, Kazimir. Črni kvadrat. 1923. State Russian Museum. Wikipedia. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 13:52]. (V javni lasti).
10.7. Agostini Pregelj, Valentina. Portret - fizična tekstura, šol. l. 2012/13. RSL4. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.8. Dürer, Albrecht. Portret Johannesa Klebergerja. 1526. Fotografija: dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 13:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.9. Arcimboldo, Giuseppe. Portret z zelenjavo (t. i. Zelenjavar). ok. 1590. Fotografija: Palazzo Reale/Giuseppe Arcimboldo. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 13:24]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.10. Pollock, Jackson. Ena: številka 31. 1950. Fotografija: moma.org. Delo d.d. [Pridobljeno 28. 5. 2014; 12:58]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).

Video posnetek
1.1. Kocjan, Matej. Izdelava slike. 2014. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Kocjan, Matej. Učakar, Blaž. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 10:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Kocjan, Matej. Pohlen Urška. Gorišek Čopi, Evgen. Različne tehnike slikanja. 2014. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Kocjan, Matej. Pohlen Urška. Gorišek Čopi, Evgen. Učakar, Blaž. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 16:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. GOLOB, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izd., 4. natis. DZS, Ljubljana. 2006.
2. ŠUŠTARIČ, N., in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik 1. natis, Debora, Ljubljana. 2004.
3. TOMŠIČ Čerkez, B., in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje, Mladinska knjiga, Ljubljana. 2010.
4. HÖFLER, J. Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana. 1977.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Derain, André. Portret Henrya Matissa. 1905. Fotografija: © VBK. Vienna 2013. Delo d.d. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 8:52]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.2. da Messina, Antonello. Portret moškega. Rim. 1475. Fotografija: MART. Delo d.d. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:02]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.1. Kocjan, Matej. Primer subtraktivnega mešanja barv. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.2. Kocjan, Matej. Povečava tiskarskega rastra v štirih barvah. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.3. Vidic, Janez. Poslikava v Vidičevi domačiji v Dragotincih. Fotografija: Luka Vidic. Delo d. d. [Pridobljeno 12. 1. 2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.4. David Friedrich, Caspar. Sprehajalec nad morjem megle. 1818. Fotografija: Cybershot800i. Wikipedia. [Pridobljeno 8. 7. 2014; 10:15]. (V javni lasti).
2.5. Gude, Hans. Fra Hardanger. 1847. Fotografija: Atamari. Wikipedia. [Pridobljeno 8. 7. 2014; 10:18]. (V javni lasti).
3.1. Kocjan, Matej. Primer barvne perspektive. 2014. [Pridobljeno 13. 1. 2015; 08:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.2. Kokoschka, Oskar. Slikar in njegov model II. Dunaj. 1923. Fotografija: Saint Louis Art Museum. Fundacija Oskar Kokoschka/VBK Dunaj. Delo d.d. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:04]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.3. Krašovec, Metka. Žrtvovanje. 2006. Fotografija: arhiv Moderne galerije. Delo d.d. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:04]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.4. Kocjan, Matej. Applet - Povezovanje primarnih, sekundarnih in terciarnih barv.2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:06]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Kocjan, Matej. Kontrat barve k barvi. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.2. Državna zastava Slovenije. 1991. Fotografija: Achim1999. [Pridobljeno 22.10. 2014; 10:15]. (V javni lasti).
4.3. Kocjan, Matej. Svetlo - temni kontrast. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:19]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Gris, J. Portret Pabla Picassa. 1912. Wikimedia [Pridobljeno 22. 10. 2014; 10:23]. (V javni lasti).
4.5. Kocjan, Matej. Toplo - hladni kontrast. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:14]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.6. Jemec, A. Stopnjevanje in gibanje. 1973 Fotografija: Delo d. d. [Pridobljeno 22. 10. 2014; 10:26]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.7. Kocjan, Matej. Komplementarni kontrast. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.8. Jemec, A. Slika X, Živo rdeče 1968/70. Fotografija: Delo d. d. [Pridobljeno 22. 10. 2014; 10:32]. (Objavljeno z dovoljenem Delo d.d.).
5.1. Kocjan, Matej. Sočasni kontrast. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 9:17]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Pingstone, A. Po predlogi Edward H. Adelsona. Iluzija na šahovnici. 2004. Fotografija: Gustavb. Wikimedia [Pridobljeno 22.10. 2014; 10:42]. (V javni lasti).
5.3. Kocjan, Matej. Kontrast barvne kakovosti. 2014. [Pridobljeno 13. 1. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.4. Vermeer, J. Geograf. 1669. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 12. 2014; 10:08]. (V javni lasti).
5.5. Kocjan, Matej. Kontrast barvne količine. 2014. [Pridobljeno 13. 1. 2015; 10:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.6. Cézanne, P. Golful Marsiliei văzut de la Estaque. 1883-1885. Wikimedia [Pridobljeno 17. 12. 2014; 10:15]. (V javni lasti).
5.7. Kocjan, Matej. Diade. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.8. Kocjan, Matej. Triade. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 10:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.9. Kocjan, Matej. Tertade. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 10:18]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.10. Kocjan, Matej. Pentade. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 10:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.11. Kocjan, Matej. Heksade. 2014. [Pridobljeno 20. 5. 2014; 10:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Kocjan, Matej. Barvno telo. 2014. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2. Kocjan, Matej. Barvni rez. 2014. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.3. da Vinci, Leonardo. Mona Lisa. 1503-07. Fotografija: Igor Modic/Delo. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 10:26]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.4. Merisi da Caravaggio, Michelangelo. Deček s košem sadja. 1593-94. Fotografija: Wikipedija. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 10:31]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.5. Dürer, Albrecht. Poklon treh kraljev. 1504. Fotografija: iz kataloga ob razstavi. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 10:56]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.6. Tizian. Danaja. 1544. Fotografija: Wikipedija. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 10:55]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.1. Vasarely, Victor. Vega 200. 1968. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.2. Bricelj, Beti. Brez naslova. 2008 Fotografija: Galerija Equrna. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 11:36]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.3. Gorinšek, Josip. Goga II/20. Triptih. 2003 Fotografija: osebni arhiv. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 11:38]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.4. Jejčič, Danilo. Alfa in omega XIV. 2007. Fotografija: arhiv MGLC. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 11:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.1. Kocjan, Matej. Vzorci barv. 2014. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.2. Kocjan, Matej. Vzorec optičnega in snovnega mešanja barv. 2014. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 10:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.3. Slikanje s čopičem. Fotografija: Delo d. d. [Pridobljeno 22. 10. 2014; 13:06]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.4. Kocjan, Matej. Vzorci barv. 2014. [Pridobljeno 10. 9. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Monet, Claude. Zajtrk v travi. 1865-66. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 12:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.2. Kavčič, Franc. Fokion z ženo in bogato Jonko. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 12:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.3. Kocjan, Matej. Vzorci barvnih dimenzij. 2014. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.4. Missoni, Ottavio. Risba. Fotografija: arhiv Italijanska unija. Delo d.d. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 13:19]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.5. Missoni, Ottavio. Missonijevi tabureji. 2011. Delo d.d. [Pridobljeno 5. 5. 2014; 20:41]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.1. Derina, Sara. Barvni krog. 2012/13. LIT1. Gimnazija Koper. mentor: M. Kocjan. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 14:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.2. Simčič Matej. Barvni krog. 2012/13. LIT1. Gimnazija Koper. mentor: M. Kocjan. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 14:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.3. Furlanič, Urh. 2012/13. LIT1. Gimnazija Koper. mentor: M. Kocjan. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 14:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.4. Stefanič, Ivo. 2012/13. LIT1. Gimnazija Koper. mentor: M. Kocjan. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 14:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.5. Dijaki 1. letnika. 2008/09. LIT1. Gimnazija Koper. mentor: M. Kocjan. [Pridobljeno 21. 5. 2014; 14:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.6. Kocjan, Matej. Tabela barv. 2014. [Pridobljeno 5. 12. 2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.7. Rau, Peter. Črno-bela risba. 2014. [Pridobljeno 13. 1. 2015; 08:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

Video posnetek
1.1. Optično mešanje barvnih svetlob - ADITIVNO MEŠANJE BARV. Priprava in montaža videa: Matej Kocjan. Glas: Blaž Učakar. [Pridobljeno 29. 9. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

4. Grafika

LITERATURA

1. Jesih, M. GRAFIKA visoki, ploski tisk, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2000.
2. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izd., 4. natis. DZS, Ljubljana 2006.
3. Šuštarič, N., in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik 1. natis, Debora, Ljubljana 2004.
4. Tomšič Čerkez, B., in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje, Mladinska knjiga, Ljubljana 2010.
5. Höfler, J. Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana 1977.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Amman, Jost. Woodblock cutter. 1568. Fotografija: Rosenzweig. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 11:08]. (V javni lasti).
1.2. Jamske poslikave. Fotografija: Dean Snow/Pennsylvania State University. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 7. 2014; 9:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.3. Štampiljke. Fotografija: Aleš Černivec. Delo d.d. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 11:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.4. Knjigotisk v 15. stoletju. Fotografija: Luestling. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 11:42]. (V javni lasti).
1.5. Tiskarski modeli črk. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 11:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.6. Strojni tisk. Fotografija: Mavric Pivk. Delo d.d. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 12:01]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.7. Miza za sitotisk. Fotografija: Matej Kocjan. 2001. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.8. Tiskanje z večopravilnimi napravami. Fotografija: Kyocera. Delo d.d. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 13:16]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.9. Tiskanje s 3D tiskalnikom. Fotografija: Peter Rau. 2014. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 14:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. - levo. Dürer, Albrecht. Videnje sv. Janeza – Štirje jezdeci apokalipse. 1497-98. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 10:49]. (V javni lasti).
2.1. - desno. Schongauer, Martin. Križanje, (15. st.). Wikimedia. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:12]. (V javni lasti).
2.2. Kocjan, Matej. Signacija grafik od leta 1960 naprej. Gozd, jedkanica. 2008. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1. Kocjan, Matej. Faze izdelave lesoreza – ilustracija1. 2014. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.2. Kocjan, Matej. Faze izdelave lesoreza – ilustracija2. 2014. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:45]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.3. Kocjan, Matej. Faze izdelave lesoreza – ilustracija3. 2014. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:48]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.4. Kocjan, Matej. Faze izdelave lesoreza – ilustracija4. 2014. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:52]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.5. Kocjan, Matej. Faze izdelave lesoreza – ilustracija5. 2014. [Pridobljeno 11. 7. 2014; 11:58]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.6. Černigoj, Avgust. Srečko Kosovel. 1926. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 21:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.7. Mušič, Zoran. Avtoportret. 1932. Delo d.d. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.8. Barvni lesorez. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:19]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.9. Dore, Gustave. Smrt na bledem konju. 1865. Fotografija: Wikimedia, Olli Niemitalo [Pridobljeno 14. 7. 2014; 21:53]. (V javni lasti).
3.10. Kirchner, Ernst Ludwig. Portret Otta Muellerja. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 21:34]. (V javni lasti).
3.11. Vallotton, Félix. La raison probante. 1898. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 21:46]. (V javni lasti).
3.12. Tisk s štampiljko. Fotografija: Aleš Černivec. Delo d.d. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 22:08]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.13. Hokusai, Kacušika. Slap Jošicune. 1833. Fotografija: Wikimedia, DcoetzeeBot [Pridobljeno 14. 7. 2014; 22:12]. (V javni lasti).
4.1. Kocjan, Matej. Faze izdelave jedkanice – ilustracija1. 2014. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.2. Kocjan, Matej. Faze izdelave jedkanice – ilustracija2. 2014. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 20:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.3. Kocjan, Matej. Faze izdelave jedkanice – ilustracija3. 2014. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 20:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Kocjan, Matej. Faze izdelave jedkanice – ilustracija4. 2014. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 20:17]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.5. Kocjan, Matej. Faze izdelave jedkanice – ilustracija5. 2014. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 20:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.6. Gothe, Wolfram. Ätznadelradierung. 1989. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 22:32]. (V javni lasti).
4.7. Bellange, Jacques. Vrtnarica s košem. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 22:45]. Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:G%C3%A4rtnerin_mit_Korb_(Belange).jpg. (V javni lasti).
4.8. Lesser, Uly. Dame im Kaffee mit aufgestütztem Arm vor leerem Glas. 1919/1921. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 22:53]. (V javni lasti).
4.9. Rembrandt, Harmenszoon van Rijn. Avtoportret, bakrorez. 1630. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 23:27]. (V javni lasti).
4.10. Goya, Francisco. Si sabrá más el discípulo. 1799. Delo d. d. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 23:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.11. Golob, Zdenka. Industrijsko področje II. 1974. Fotografija: arhiv MGLC. Delo d.d. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 23:09]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.12. Delavnica Hendricka Goltziusa. Fortuna. Delo d. d. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 23:23]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.13. Rembrandt, Harmenszoon van Rijn. Avtoportret. 1639. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:07]. (V javni lasti).
5.1. Kocjan, Matej. Faze izdelave litografije – ilustracija1. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 08:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Kocjan, Matej. Faze izdelave litografije – ilustracija2. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 08:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.3. Kocjan, Matej. Faze izdelave litografije – ilustracija3. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 08:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.4. Kocjan, Matej. Faze izdelave litografije – ilustracija4. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 08:28]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.5. Kocjan, Matej. Faze izdelave litografije – ilustracija5. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 08:33]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.6. Toulouse-Lautrec, Henri. Plakat. Delo d. d. [Pridobljeno 2. 12. 2014; 21:46]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.7. Escher, Maurits Cornelis. Relativnost. 1953. Fotografija: arhiv Studio Esseci, Delo d. d. [Pridobljeno 2. 12. 2014; 21:50]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.8. Kocjan, Matej. Faze izdelave sitotiska – ilustracija1. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 20:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.9. Kocjan, Matej. Faze izdelave sitotiska – ilustracija2. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.10. Kocjan, Matej. Faze izdelave sitotiska – ilustracija3. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 20:24]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.11. Kocjan, Matej. Faze izdelave sitotiska – ilustracija4. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 20:26]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.12. Kocjan, Matej. Faze izdelave sitotiska – ilustracija5. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 20:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.13. Jemec, Andrej. Univerzalna kompozicija. 1973. Fotografija: arhiv MGLC. Delo d. d. [Pridobljeno 2. 12. 2014; 21:57]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.14. Lichtenstein, Roy. Skodelica kave. 1961. Fotografija: Arhiv Galerija Albertina. Delo d. d. [Pridobljeno 2. 12. 2014; 22:06]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.1. Kocjan, Matej. Monotipija. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 21:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2. Kocjan, Matej. Frotaž. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 21:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.3. Kocjan, Matej. Kolagrafija. 2014. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 21:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.4. Ruscha, Edward. Twentysix Gasoline Stations. 1962. Fotografija: arhiv Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 10:54]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.5. Rozanova, Olga. Transracional Boog. 1916. Fotografija: Wikimedia, Franciselliott [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:29]. (V javni lasti).
6.6. Tinguely, Jean. Meta. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:18]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.7. Warhol, Andy. Pop-up (pločevinka paradižnikove omake). Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:36]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.8. Schiffner, Verena. Book origami cat. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:41]. (V javni lasti).
6.9. Andruska, Károly. Miniaturka. Fotografija: Tomi Lombar. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:47]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.10. Markovič, Nives. Novoletna voščilnica. 2013. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.11. Hrbtna stran poštne kartice oblikovane kot mail art. skeniral M. Kocjan 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:06]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. Primer tiskarske delavnice v preteklosti. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:02]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.2. Priprava matrice. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:06]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.3. Tiskarske barve. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:07]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.4. Priprava matrice za tisk. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:09]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.5. Delovni odtis. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.6. Odtis na grafični papir. Fotografija: Jože Suhadolnik. Delo d.d. [Pridobljeno 3. 11. 2014; 9:12]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.7. Golob, Zdenka. Senca. 1978. Fotografija: Arhiv MGLC. Delo d.d. [Pridobljeno 10. 2. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenem Delo d.d.).
7.8. Bernik, Janez. Stol. Grafika 34/50. 1972. Fotografija: Narodna galerija. Delo d. d. [Pridobljeno 10. 2. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenem Delo d.d.).
8.1. Jeraj, Zmago. Brez naslova. 1971. Fotografija: arhiv Bežigrajske galerije 2. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:54]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.2. de Toulouse-Lautrec, Henri. Divan Japonais. 1892-1893. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:56]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.3. Escher, Maurits Cornelis. Olupek. 1955. Fotografija: arhiv Studio Esseci. Delo d.d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.4. Rembrandt, Harmenszoon van Rijn. Avtoportret. 1639. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:07]. (V javni lasti).
8.5. Kocjan, Matej. Faze izdelave monotipije – ilustracija1. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:07]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.6. Kocjan, Matej. Faze izdelave monotipije – ilustracija2. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:12]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.7. Kocjan, Matej. Faze izdelave monotipije – ilustracija3. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:16]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.8. Kocjan, Matej. Faze izdelave monotipije – ilustracija4. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.9. Kocjan, Matej. Faze izdelave monotipije – ilustracija5. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:24]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.10. Kocjan, Matej. Faze izdelave monotipije – ilustracija6. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Lichtenstein, Roy. Kruh in marmelada. 1963. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:31]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.2. Escher, Maurits Cornelis. Omejitev zveze. 1956. Fotografija: arhiv Studio Esseci. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:31]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.3. Andruska, Károly. Barve z Blatnega jezera. Fotografija: Arhiv Slovanske knjižnice. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:31]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
9.4. Goya, Francisco. Los Desatres de la Guerra. 1810. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:31]. (V javni lasti).
10.1. Sabadin, Marika. Frotaž, šol. l. 2009/10. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.2. Sabadin, Marika. Frotaž. šol. l. 2009/10. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.3. Stanković, Valentina. Frotaž. šol. l. 2009/10. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.4. Ernst, Max. Osamljeno drevo in skupek dreves. 1940. Fotografija: Arhiv Albertine. Delo d. d. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 13:28]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.5. Kocjan, Matej. Variacije digitalnih odtisov. 2014. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 13:36]. (Objavljeno z dovoljenjem)
10.6. Štampiljke. Fotografija: Aleš Černivec. Delo d.d. [Pridobljeno 10. 7. 2014; 11:39]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).

Audio posnetek
3.1. Podcast 1. Besedilo. Matej Kocjan. Montaža posnetka: Blaž Učakar in Matej Gruden. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 15:38]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Podcast 2. Besedilo. Matej Kocjan. Montaža posnetka: Blaž Učakar in Matej Gruden. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1. Podcast 3. Besedilo. Matej Kocjan. Montaža posnetka: Blaž Učakar in Matej Gruden. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 17:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Podcast 4. Besedilo. Matej Kocjan. Montaža posnetka: Blaž Učakar in Matej Gruden. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 17:38]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. Podcast 5. Besedilo. Matej Kocjan. Montaža posnetka: Blaž Učakar in Matej Gruden. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 19:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. Jesih, M. GRAFIKA visoki, ploski tisk. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 2000.
2. Hozo, D. Umjetnost multioriginala, Kultura grafičkog lista. Prva književna komuna. Mostar. 1988.
3. Šuštarič, N., in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik 1. Natis. Debora. Ljubljana. 2004.
4. Tomšič Čerkez, B., in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje. Mladinska knjiga. Ljubljana 2010.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Oko. črnobela grafika. Pixabay. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 19:07]. (V javni lasti).
1.2. Oko. Barvna grafika. Pixabay. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 19:10]. (V javni lasti).
1.3. Oko. Barvna 3D-grafika. Pixabay. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 19:07]. (V javni lasti).
1.4. Grafična oprema v starih knjigah. Fotografija: Roman Šipič. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 15:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.5. Oblika grbov. Fotografija: Leon Vidic. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 15:42]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.6. Prvi časopisni oglasi. Fotografija: Iz revije Die Radlerin. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:02]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.7. Prvi časopisi. Fotografija: Arhiv British Library. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:06].(Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.8. Oglasni plakati. Fotografija: Zbirka Boruta Batagelja. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:09]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.9. Oglasni plakati danes. Fotografija: Zbirka UTEC. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:41]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.10. Usmerjevalne table. Fotografija: Matej Družnik. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:43]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.11. Sodobni logotipi in celostne grafične podobe. Fotografija: Paul Crock/AFP. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:55]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.12. Uporabniške ikone v interaktivnih napravah. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 16:59]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.1. Oglas za Bled. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 18:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.2. Oglas za avtomobil Škoda iz leta 1926. Fotografija: Arhiv Škoda. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 18:42]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.3. Sodobni avtomobilski oglas. Fotografija: Opel. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 18:46]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.4. Vogue. Fotografija: Wikipedia. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 18:45]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.5. Galaktični turizem. Fotografija: Virgin Galactic. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 19:23]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.6. Ipod. Fotografija: Fotodokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 19:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.7. Oglas za Frutek. Fotografija: SMJWT Studio Marketing. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.8. Oglas za mleko. Fotografija: SMJWT Studio Marketing. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:28]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.9. Oglas za Radensko. Fotografija: SMJWT Studio Marketing. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:29]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.10. Oglas za Mura. Fotografija: SMJWT Studio Marketing. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.11. The Death of David Kirby (1992). Fotografija: Arhiv Benetton. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:37]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.12. Unhate – United colors of Benetton. Fotografija: Arhiv Benetton. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:40]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.13. Food of Life (2003) - United colors of Benetton. Fotografija: Arhiv Benetton. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:41]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.14. Hearts (1996) - United colors of Benetton. Fotografija: Arhiv Benetton. Delo d.d. [Pridobljeno 29. 7. 2014; 17:43]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.15. Breastfeeding (1989)- United colors of Benetton. Fotografija: Arhiv Benetton. Delo d.d. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 11:19]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.1. Rau, Peter. 2014. Klasična kapitala. Enodebelinska izvedba pisave. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 8:19]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.2. Rau, Peter. 2014. Klasična kapitala. Dvodebelinska izvedba pisave. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 8:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.3. Rau, Peter. 2015. Hebrejski, hetitski in latinski A (Aleph). Avtorska grafika. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 8:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.4. Jakobčič, Andrej. 2004. Razvoj abecede. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 11. 2014; 19:17]. (V javni lasti).
3.5. Squidonius. Evolution of minuscule. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 11. 2014; 21:11]. (V javni lasti).
4.1. Trajan. Fotografija: GearedBull. 2003. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:06]. (V javni lasti).
4.2. Gutenberg, Johannes. Gutenberg Bible. Gotica. Fotografija: AxelBoldt. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 11:27]. (V javni lasti).
4.3. Jenson, Nicolas. Sample of roman typeface. Romanska tipografija. 2006. Fotografija: James Arboghast. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 11:37]. (V javni lasti).
4.4. Garamond, Claude. Specimen of the original Claude Garamond typeface. Fotografija: Magnus Manske. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:00]. (V javni lasti).
4.5. Ludovico Vicentino degli Arrighi. Sample of original italic typeface. 1527. Kurziva. Fotografija: Moyogo. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 11:50]. (V javni lasti).
4.6. Dyfsunctional. Example of the Futura typeface. 2006. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:21]. (V javni lasti).
4.7. Kocjan, Matej. Arial. 2014. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 11:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.8. Chowbok. Dom Casual. Fotografija: Liftarn. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:24]. (V javni lasti).
4.9. National Park Service sample pictographs. 2008. Fotografija: Tkgd2007. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 14:49]. (V javni lasti).
4.10. Celostna grafična podoba podjetja (montaža iz fotografij) 1, 2, 3, 4, 5. Delo d.d. [Pridobljeno 12. 8. 2014; 10:36]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.1. Kocjan, Matej. Mreža - ogrodje GS. 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.2. Kocjan, Matej. Oblikovanje (barvnega) ozadja GS. 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 20:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.3. Kocjan, Matej. Postavitev slikovnega gradiva glede na mrežo GS. 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 20:17]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.4. Kocjan, Matej. Vnašanje besedila. 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 20:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.5. Fg2. Kalibracija barv. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 19:07]. (V javni lasti).
5.6. Bearbeitung Sozi. 2008. CMYK separacija. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 03. 2015; 19:07]. (V javni lasti).
5.7. Kocjan, Matej. Applet za prikaz rastrov, 2014. [Pridobljeno 10. 11. 2014; 11:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Plakat. Fotografija: AFP. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 14:55]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.2. Image of page from the Book of Kells, a 1200 year old book. 2004. Fotografija: Dsmdgold. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 19:28]. (V javni lasti).
6.3. Plakat za avtomobil. Foto: Renault. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 15:28]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.1. Plakat za gledališče. Fotografija: Radovan Jenko. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 15:48]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.2. Plakat proti rasizmu. Fotografija: Iztok Skok. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 15:48]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.3. Zonta, Noemi. Plakat za Gimnazijo Koper. šol. l. 2012/13. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.4. Jug, Ingrid. Osebni logotip. šol. l. 2011/12. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 17:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.5. Sinkovič, Erik. Osebni logotip. šol. l. 2011/12. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 17:12]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.6. Pletikos, Kim. Osebni logotip. šol. l. 2011/12. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 17:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.7. Srakar, Karin. Osebni logotip. šol. l. 2011/12. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 26. 8. 2014; 17:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.8. ChrisDag. 2008. Logo IBM. Flickr. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 20:13]. (CC BY 2.0).
7.9. Mangold, Andy. AM Monogram. 2010. Flickr. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 20:07]. (CC BY 2.0).
7.10. K, Paul. 2014. Monogram X. Flickr. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 20:19]. (CC BY 2.0).
7.11. Mercedes Benz logo. Fotografija: Leonid Mamchenkov. 2006. Flickr. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 20:33]. (CC BY 2.0).
8.1. Trajan. Fotografija: GearedBull. 2003. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:06]. (V javni lasti).
8.2. Rustika. Page of the Muspilli manuscript from the 9th century. Wikimedia. [Pridobljeno 13. 12. 2014; 18:15]. (V javni lasti).
8.3. Image of page from the Book of Kells, a 1200 year old book. 2004. Fotografija: Dsmdgold. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 3. 2015; 19:28]. (V javni lasti).
8.4. Pingstone, Adrian. Calligraphy in a Latin Bible. 1407. Wikimedia. Pridobljeno 9. 3. 2015; 08:06]. (V javni lasti).
9.1. Kocjan, Matej. Tonski raster. 2014. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.2. Kocjan, Matej. Bitni raster. 2014. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 12:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.3. Kocjan, Matej. Pikčasti raster. 2014. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 12:18]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.4. Kocjan, Matej. Linijski raster. 2014. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 12:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.5. Kocjan, Matej. 4 – barvni raster. 2014. [Pridobljeno 1. 10. 2014; 12:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).

5. Kiparstvo

LITERATURA

1. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izd., 4. natis. DZS, Ljubljana. 2006.
2. Šuštarič, N., in Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. Likovna teorija: učbenik 1. natis, Debora, Ljubljana. 2004.
3. Tomšič Čerkez, B., in Komelj, M. Likovni pogledi: učbenik za likovno snovanje, Mladinska knjiga, Ljubljana. 2010.
4. Höfler, J. Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana. 1977.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Kalin, Boris. Kip Primoža Trubarja v Celju. Fotografija: Leon Vidic. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 8:48]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.1. Smithson, Robert. Spiral Jetty. Fotografija: Soren.harward. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 9:02]. (V javni lasti).
2.2. Kumar, Voranc. Blender Showreel. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 9:17]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.3. Duo Eclipse. Performans. Fotografija: Jože Suhadolnik/Delo. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 9:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.4. Wiewei, Al. Forever. Fotografija: Ren Zhenglai/XinHua/Xinhua Press/Corbis. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 9:38]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.5. Kariatide na atenski akropoli. Fotografija: Dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.6. Michelangelo, David. 1504. Fotografija: David Gaya/Wikipedia. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.7. Strmčnik, Jože. Objem. Fotografija: Mavric Pivk. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014;14:34]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
2.8. Nutrice iz druge polovice 2. st. in začetka 3. st. Vir: Zakladi tisočletij, Ljubljana 1999. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 15:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.1. Neznani avtor. Afriški kip iz lesa. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 10:47]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.2. Canova, Antonio. Psihe, ki jo obudi poljub Kupida, 1787–93. Fotografija: Pufacz. Wikipedia. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 10:50]. (V javni lasti).
3.3. Fernkorn. Psi iz litega železa. 1870. Fotografija: Roman Šipić. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.4. Picasso, Pablo. Keramika. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.5. Atelje Augusta Rodina, 1896. Wikipedia [Pridobljeno 24. 8. 2014; 23:01]. (V javni lasti).
3.6. V kiparski delavnici. Delo d.d. [Pridobljeno 24. 8. 2014; 23:01]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.1. Neznani avtor. Kip iz apnenca. Fotografija: Igor Fabjan. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 11:17]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.2. Gorazd Poposki med delom. Fotografija: Boris Šuligoj. Delo d.d. [Pridobljeno 14. 8. 2014; 13:34]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.3. Pedley, Nada. S preloma stoletja. Fotografija: Leon Vidic. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 11:18]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
4.4. Fičurin, Zrinka. Mala obla plastika. šol. l. 2005/06. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 11:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.5. Reja, Rebecca. Mala obla plastika. šol. l. 2012/13. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 25. 3. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1. Kalin, Boris. Kip umirajočega talca. Fotografija: Ljubo Vukelič. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 11:44]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.2. Noguči, Isamo. Japonske svetilke Akari. Fotografija: AP. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.3. Neznani avtor. Papirnata maska. Fotografija: Tomi Lombar. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 3. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
5.4. Li Hongbo. Papirniški umetniški čudeži po kitajsko. Fotografija: Reuters. Delo d.d. [Pridobljeno 27. 3. 2014; 10:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.1. Reja, Rebecca. Žičnati kip. šol. l. 2012/13. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 25. 3. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.2. Avdič Batista, Vid. Manjši žičnati kip. šol. l. 2006/07. Gimnazija Koper. mentor: Matej Kocjan. [Pridobljeno 25. 3. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.3. Kotatkova, Eva. Asylum. Fotografija: Matjaž Duh. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.4. Cianfanelli, Marco. Spomenik Nelsonu Mandeli. Fotografija: AP Pictures. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 14:31]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.5. Artnak, Miha. Lovka na lovce. Fotografija: Reuters. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 12:32]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.6. Cuoghi, Roberto. Belinda. Fotografija: Matjaž Duh. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.7. Rozin, Daniel. Zrcalo. Fotografija: Lenart J. Kučić/Delo [Pridobljeno 15. 9. 2014; 9:45]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.1. Mohai. Velikonočni otok. (ok. 1250). Fotografija: dokumentacija Dela. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.2. Adrian Villar. Argentina. Beneški bienale 2011. Fotografija: Matej Družnik. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.3. Jansen, Theo. Strandbeest. pošast s plaže. Fotografija: Eloquence. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 12:00]. (V javni lasti).
7.4. Vogrinčič, Matej Andraž. Akcija 56 čolnov. Liverpool. 2006. Fotografija: arhiv UGM/T. Gregorič. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 12:10]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.5. Vogrinčič, Matej Andraž. Paradiž. Tržič. 2014. Fotografija: Arhiv Tržiškega muzej. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 12:15]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.6. EXPO. Južna Koreja. 2012. Fotografija: Jung Yeon-je/Afp. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 12:30]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.7. EXPO. Poljski paviljon. Kitajska. 2010. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.8. Weiwei, Ai. Bang. Fotografija: Matjaž Duh. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.9. Falcone, Sonia. Campo de color. Fotografija: Matjaž Duh. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 11:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Tihec, Slavko. Aquamobil II. Ljubljana. 1968. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.2. Drinovec, Boštjan. Zvočni kip. Ljubljana. 2012. Fotografija : Matevž Paternoster. Delo d.d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
8.3. Manders, Mark. Room with broken sentence. Fotografija: Matjaž Duh. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.1. Brdar, Jakov. Kip Rudolfa Maistra. Fotografija: Samo Petančič. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 15:19]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.2. Tihec, Slavko. Kip Ivana Cankarja. Fotografija: Mavricij Pivk. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 15:40]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.3. Gangl, Alojz. Kip Janeza Vajkarda Valvasorja. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 15:29]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.4. Zajc, Ivan. Kip dr. France Prešerna. Fotografija: Ljubo Vukelič. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 15:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.5. Crowther, Toby. Kip gospoda Darcya. Fotografija: AP. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 15:35]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.6. Poša, Jure. Plastične marjetice. Fotografija: Nace Novak. Delo d. d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 9:58]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
10.7. West, Franz. Eidos. Delo d. d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 10:27]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.1. Boljka, Janez. Bik. 1984. Fotografija: Modic Igor. Delo d.d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 13:56]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.2. Vodnik, Alojz. Doprsni kip Frana Miklošiča. Fotografija: Dejan Karba. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 14:03]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.3. Kunaver, Bojan. Kip Gustavu Mahlerju. Fotografija: Dejan Karba. Delo d. d. [Pridobljeno 26. 3. 2014; 14:16]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.4. Ledena skulptura. Fotografija: Uroš Hočevar. Delo d. d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:16]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.5. Laib, Wolfgang. Piramida. Fotografija: Mateja Celin. Delo d. d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:16]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
11.6. Peščena skulptura. Fotografija: AP/Elise Amendola. Delo d. d. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 11:14]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).

Video posnetki
1.1. Kocjan, Matej. Prehod iz 2D v 3D. Glas: Blaž Učakar. [Pridobljeno 10. 9. 2014; 11:14]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Rau, Peter. 3D tiskanje. [Pridobljeno 31. 3. 2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. Erzetič, Blaž. Gabrijelčič, Helena. 3D od točke do upodobitve, Pasadena, d. o. o. Ljubljana. 2010.
2. Dolenc, Kosta. 3D-modeliranje in vizualizacija s programom SketchUp, Izotech založba, d. o. o. Limbuš. 2012.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Stolfi, Jorge. Illustration of the Cartesian coordinate system for 3D. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:00]. (V javni lasti).
1.2. Rau, Peter. Podoba modelirnika za modeliranje z NURBS-i. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Chrschn. Dolphin triangle mesh. 2007. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 1. 2015; 10:50]. (V javni lasti).
2.2. Rau, Peter. Osnovna geometrijska telesa. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.3. Ayacop. Enostavna sestavljena oblika. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:35]. (V javni lasti).
2.4. UCRL-WEB. Kompleksna prostorska struktura. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:40]. (V javni lasti).
2.5. Inductiveload. Ravna ploskev - Flat Surface. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:42]. (V javni lasti).
2.6. Inductiveload. Wavefunction (2,2) Surface Plot. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:50]. (V javni lasti).
2.7. Blutfink. QuaternionJuliaWP. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:03]. (V javni lasti).
2.8. Rau, Peter. Booleanova opcija - seštevanje (union). 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:08]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.9. Rau, Peter. Booleanova opcija - odštevanje (diference). 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.10. Rau, Peter. Booleanova opcija - presek (intersection). 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:13]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.11. Rau, Peter. Upogibanje (band), zvijanje okoli osi (twist) in spreminjanje profila (taper) osnovne oblike kvadra v načinu NURBS. 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.12. KoenB. Icosahedron-wireframe. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:17]. (V javni lasti).
2.13. Chrschn. NURBS surface. 2007. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:20]. (V javni lasti).
2.14. Magill, Andrew. Lioness mesh. 2012. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:25]. (CC BY 2.0).
3.1. GDallimore. Raytraced image illustrating the limitations of w:bump mapping created with w:POV-Ray. 2011. Wikimedija. [Pridobljeno 11. 1. 2015; 10:50]. (V javni lasti).
3.2. Kemiyatorn,Banlu. Normal map. 2008 Wikimedia. [Pridobljeno 31. 1. 2015; 11:20]. (V javni lasti).
3.3. Rau, Peter. Lepljenje teksture na krogli. Avtorska grafika. [Pridobljeno 31. 1. 2015; 11:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.4. Rau, Peter. Lepljenje teksture na kocki. Avtorska grafika. [Pridobljeno 31. 1. 2015; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.5. Rau, Peter. Proceduralni material na kocki. Avtorska grafika. [Pridobljeno 31. 1. 2015; 11:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.6. Gtanski. 2004. Global illumination, chain metal chain. Fotografija: wsyperek. Pixbay. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:00]. (V javni lasti).
3.7. Tran, Gilles. Glasses. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:15]. (V javni lasti).
4.1. Sinthesis. Baked Radiosity in Blender. 2007. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:30]. (CC BY 2.0).
4.2. Jordanhill School D&T Dept. The classic lathe NURB wine glass lesson*The finished piece. 2010. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:32]. (CC BY 2.0).
4.3. Mimigu. BallsRender. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:35]. (CC BY 3.0).
4.4. Rau, Peter. Trije svetlobni viri. 2015. Avtorska grafika. [Pridobljeno 20. 11. 2014; 10:07]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.5. Tanski, Grzegorz. Global illumination. 2004. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 1. 2015; 10:50]. (V javni lasti).
4.6. Blender Foundation. Screenshot of the Big Buck Bunny movie. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 12:40]. (CC BY 3.0).
5.1. Hipocrite. Activemarker. 2006. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:40]. (V javni lasti).
5.2. Tarbell, Jared. Green Room. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 1. 2015; 11:30]. (CC BY 2.0).
6.1. Maus, Jens . Maximum Intensity Projection (MIP) of a wholebody positron emission tomography (PET). 2006. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 14:06]. (V javni lasti).
6.2. Creative Tools. 3D printed object made with netfabb. 2010. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 14:15]. (CC BY 2.0).
6.3. fdecomite. Shadows of 3D printed objects. 2012. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 14:17]. (CC BY 2.0).
6.4. Creative Tools. 11 - 3D-printed EUR pallet (scale model). 2013. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 14:20]. (CC BY 2.0).
7.1. Sandberg, Anders. Scherk's surface. 2007. Flickr. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 15:02]. (CC BY 2.0).
7.2. Tornabene, Andrea. Soggiorno. 2008. Flickr. Pridobljeno [21. 11. 2014; 15:38]. (CC BY 2.0).
8.1. Rau, Peter. Podoba modelirnika za modeliranje z NURBS-i. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 21. 11. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.2. Rau, Peter. Booleanove opcija: presek (intersection). 2014. Pridobljeno [21. 11. 2014; 15:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.3. Rau, Peter. Booleanove opcija: seštevanje (union). 2014. Pridobljeno [21. 11. 2014; 15:43]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.4. Rau, Peter. Booleanove opcija: odštevanje (diference). 2014. Pridobljeno [21. 11. 2014; 15:45]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. KoenB. Wireframe of a icosahedron. 2006. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 11. 2014; 11:57]. (V javni lasti).
9.2. Chrschn. NURBS surface. 2007. Wikimedia Pridobljeno [21. 11. 2014; 15:50]. (V javni lasti).
9.3. Chrschn. An example of a polygon mesh. Dolphin triangle mesh. 2007. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 15:58]. (V javni lasti).
9.4. Model by the Yo Frankie! team. Frankie mesh in Blender. 2010. Wikimedia Pridobljeno [21. 11. 2014; 16:10]. (CC BY 3.0).
9.5. LucasVB. Blue-cube. 2006. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 16:15]. (V javni lasti).
9.6. LucasVB. Blue-sphere. 2006. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 16:17]. (V javni lasti).
9.7. LucasVB. Blue-cylinder. 2006. Wikimedia [Pridobljeno 21. 11. 2014; 16:20]. (V javni lasti).
10.1. Creative Tools. aking a 3D-model of an Viking belt buckle using a hand held VIUscan 3D laser scanner. 2010. Wikimedija [Pridobljeno 1. 2. 2015; 16:25]. (CC BY 2.0).
10.2. Rau, Peter. Skener z mehansko ročico. avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 16:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
10.3. Ainali, Jan. Philips MRI. Gothenburg, Švedska. 2008. Wikimedia [Pridobljeno 1. 2. 2015; 16:20]. (CC BY 3.0).

Video posnetek
5.1. Dimovski, Domen. Izdelava kratkega filma Hiša. Igrajo: Vida Dimovska in Jan Abaza. 2014. Glasba: Once Tomorrow (Instrumental Version) - Josh Woodward. [Pridobljeno 1. 2. 2015; 17:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Rau, Peter. 3D-tiskanje s termo-plastičnim materialom. 2014. [Pridobljeno 22. 11. 2014; 18:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.1. Lapajne, Samo. Modeliranje s »sub-division« in animacija. 2015. [Pridobljeno 3. 2. 2015; 14:38]. (Objavljeno z dovoljenjem).

6. Prostorsko oblikovanje

LITERATURA

1. Hauffe, T. Design. Dumont. Köln. 1995.
2. Rozman, V. Konstrukcije v lesarstvu 4, Osnove konstuiranja. Zveza društev inženirjev in tehnikov lesarstva Slovenije. Ljubljana. 1986.
3. Krašovec Pogorelčnik, M. Estetika oblačenja. Založništvo Pozoj. Velenje. 1997.
4. Mackrell, A. Art and Fashion. Batsford. London. 2005.
5. Sam, A. Oblačenje in moda. Jasa. Ljubljana. 2006.
6. Peacock, J. 20th Century Fashion. Thames and Hudson. London. 1993.
7. Peacock, J. Fashion Accessories. Thames and Hudson. London. 2000.
8. Thomass, C. Odkrite svoj stil. DZS. Ljubljana. 1999.
9. Pisani L. Obleka, kaj, kdaj, kako? Pisani. Ljubljana. 2010.
10.O`hara, G. Enciklopedija mode. DZS. Ljubljana. 1994.
11. Fucaki, A. FASHION, The Collecttion of Kyoto Costume Institute. Taschen. Köln. 2002.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Bullenwächter. Reconstructed Oetzi Axe. 2011. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:01]. (CC BY 3.0).
1.2. Replica Oetzi shoes. Fotografija: Daderot. 2013. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:08]. (V javni lasti).
1.3. da Vinci, Leonardo. The sketch (drawing) of roller chain. Fotografija: Namazu-tron. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:03]. (V javni lasti).
1.4. Nemo. Kalašnikov. 2014. Pixabay. [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:04]. (V javni lasti).
1.5. byrev. Plastic – Pollution. 2012. Pixabay. [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:05]. (V javni lasti).
1.6. Rau, Peter. Shematski prikaz področij, ki so povezana z oblikovanjem. 2014. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 19:02]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Hadal d'Angelo Musco. (53eme Biennale de Venise). Fotografija: Jean-Pierre Dalbéra. 2009. Flickr. [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:09]. (CC BY 2.0).
2.2. Mosaic detail. 2015, Copyright Free Images [Pridobljeno 27. 02. 2015; 16:17]. (V javni lasti).
2.3. Anonymous for Morris & Co. Morris and Company Textile Printing Merton Abbey. 1890, published 1911. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 16:01]. (V javni lasti).
2.4. Morris, William. Morris Tulip and Willow design. 1873. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 19:01]. (V javni lasti).
2.5. Morris, William. William Morris design for Trellis wallpaper. 1862. Fotografija: Gillian Naylor. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 19:02]. (V javni lasti).
2.6. Morris, William. Morris Acanthus Wallpaper. 1875. Wikimedija [Pridobljeno 28. 10. 2014; 19:07]. (V javni lasti).
3.1. Merzperson. Stacked and chopped oak wood. 2007. Wikipedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 14:51]. (V javni lasti).
3.2. Hnas. Wooden spoon. 2011. Pixabay. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:25]. (V javni lasti).
3.3. Hans. Izdelki iz lesa. 2011 Pixabay. [Pridobljeno 8. 2. 2015; 22:59]. (V javni lasti).
3.4. Williams, Huw. Burrs in Warren County, Indiana. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 14:04]. (V javni lasti).
3.5. Rabensteiner. Metalzipper. 2008. Wikimedia [Pridobljeno 28. 02. 2015; 14:05]. (V javni lasti).
3.6. EverJean. Sneaker using velcro fasteners. 2005. Wikimedia [Pridobljeno 28. 02. 2015; 14:06]. (CC BY 2.0).
4.1. Hans. Pottery. 2012. Pixabay. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:22]. (V javni lasti).
4.2. Arabic Coca-Cola and Fanta glass bottle. Fotografija: Bernard Ladenthin. 2010. Wikimedija [Pridobljeno 28. 10. 2014; 14:59]. (V javni lasti).
4.3. Aney. Plastic beads. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:25]. (CC BY 2.5).
4.4. Etruščanska keramična amfora, 540–530. Vulci. Fotografija: Jastrow. 2005. Wikimedia [Pridobljeno 8. 2. 2015; 22:59]. (V javni lasti).
4.5. van Bedijk, Jeremy. A table set for two people. Wikipedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:25]. (CC BY 2.0).
4.6. Stari most čez Savo v Radečah. Fotografija: Ljuba brank. 2012. Wikipedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:28]. (V javni lasti).
4.7. Bertrand. Woodturning Indonesia. 2007. Wikipedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:04]. (CC BY 2.0).
4.8. Mak04. TIG var. 2009. Wikipedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:03]. (V javni lasti).
4.9. Fdecomite. Quadrifolium 3D Print. 2012. Flickr. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 15:18]. (CC BY 2.0).
5.1. Bargainmoose. Armani Exchange Store Canada. 2014. Flickr. [Pridobljeno 7. 5. 2015; 10:00]. (CC BY 2.0).
5.2. Versace Versus Logo. Fotografija: FuFu Wolf 2013. Flickr. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 18:26]. (CC BY 2.0).
5.3. NASA. Logo of Apollo 15. 1971. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 16:44]. (V javni lasti).
5.4. Cordioli, Bruno. Giorgio Armani - Vogue Fashion's Night. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 18:26]. (CC BY 2.0).
5.5. Gianni Versace evening dress vintage. Fotografija: ellenm1. 2011. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 16:39]. (CC BY 2.0).
5.6. Pucci Skirt and Dress Montreal. Fotografija: colros. 2011 Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 16:42]. (CC BY 2.0).
6.1. da Vinci, Leonardo. Prototip jadralnega letala. 2013. Delo.d.d. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 16:05]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
6.2. KetaDesign. Newly Fledged Juvenile Bald Eagle. 2005. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 18:45]. (CC BY 3.0).
6.3. Hecki. Winglet of a Boeing 757. Continental Airlines. 2007. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 18:49]. (V javni lasti).
6.4. Stephoccitan. Finale of fashion show. 2009. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 16:09]. (V javni lasti).
6.5. Brånvall, Birgit. Skor från 1700- till 1960-talet. 2013. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 18:43]. (V javni lasti).
7.1. Rau, Peter. Shematski prikaz področij, ki so povezana z oblikovanjem. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Rau, Peter. Diapozitiv1. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.2. Rau, Peter. Diapozitiv2. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:13]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.3. Rau, Peter. Diapozitiv3. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:16]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Rau, Peter. Model majice. Avtorska grafika. 2014. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.2. Eytan, Ted. Google Glass Photoshoot 27204. 2013. Flickr. [Citirano 28. 10. 2014; 14:51]. (Citat).

Video posnetek
2.1. Rau, Peter. Področja oblikovanja. Vizualne komunikacije. Industrijsko oblikovanje. Modno oblikovanje. 2014. Montaža videa: Peter Rau in Blaž Učakar. [Pridobljeno 01. 03. 2015; 20:22]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu: MacLeod, Kevin. 2010, Decisions. Incompetech. [Pridobljeno 01. 03. 2015; 19:00]. (CC BY 3.0).
Slike v videoposnetku Področja oblikovanja. Vizualne komunikacije. Industrijsko oblikovanje. Modno oblikovanje:
2.1.a. del Chierico, Francesco di Antonio. Ptolemy World Map. ad 1450–1475. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:01]. (V javni lasti).
2.1.b. Bridgeman Art Library v. Corel Corp. Papyrus Ani curs hiero. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:02]. (V javni lasti).
2.1.c. Great coat of arms of the state of Carinthia, Austria. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:03]. (V javni lasti).
2.1.d. Illuminated letter U between 1210 and 1230. Fotografija, Galen. 2013. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:04]. (V javni lasti).
2.1.e. Boston Public Library. Modern poster. 2013. Flickr. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:05]. (CC BY 2.0).
2.1.f. Minard, Charles. Information graphic of Napoleon's march. 1869. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:06]. (V javni lasti).
2.1.g. Treemap of the world’s top 100 countries sorted by area. CIA World Factbook. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:07]. (V javni lasti).
2.1.h. Microsoft. The Start screen as seen in Windows 8.1, without text, backgrounds, and other non-geometric material. 2013. Wikimedia. [Citirano 28. 02. 2015; 17:08]. (Citat).
2.1.i. Oak Ridge National Laboratory. ORNL EVEREST visualization. 2013. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:08]. (V javni lasti).
2.1.j. Aha-soft-icons. Social LongShadow Icons. 2014. Deviantart. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:09]. (CC BY 3.0).
2.1.k. LyonLabs, LLC and Barrett Lyon. The internet in 2010. 2014. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:10]. (CC BY 4.0).
2.1.l. wsyperek. Bowl. 2014. Pixabay. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:11]. (V javni lasti).
2.1.m. Aalto, Alvar. Armchair 41. 1930. Fotografija: sailko. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:12]. (CC BY 2.5).
2.1.n. Rau, Peter. Smetnjak. Colico Piano. Italija. 2013. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:08]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1.o. McMenemy, Sean. Hot Rod Doodles. 2014. Flickr. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:13]. (CC BY 2.0).
2.1.p. Kaz. Volkswagen Beetle. 2014. Pixabay. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:14. (V javni lasti).
2.1.r. Robert Couse-Baker. VolkswagenBeetle. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:15]. (CC BY 2.0).
2.1.s. IFCAR. New Beetle. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:16]. (V javni lasti).
2.1.š. SuperCar-RoadTrip. 2014. Flickr. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:17]. (CC BY 2.0).
2.1.t. Tornabene, Andrea. Sala riunioni. 2009. Flickr. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:18]. (CC BY 2.0).
2.1.u. Tornabene, Andrea. Soggiorno. 2009. Flickr. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:19]. (CC BY 2.0).
2.1.v. Sprague Pearce, Charles. Portrait of Paul Wayland Bartlett. 1890. Fotografija: cgfa.sunsite. National Portrait Gallery. ZDA. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:20]. (V javni lasti).
2.1.z. New York Fashion Week Fall. 2007. Fotografija: Peter Duhon. Flickr. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:21]. (CC BY 2.0).
2.1.ž. Todorov, Biser. Fashion model on the runaway, Romantika Fashion, Sofia, Bulgaria. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:22]. (CC BY 3.0).
2.1.x. ZIPNON. Kimono. 2015. Pixabay. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:23]. (V javni lasti).
2.1.y. WebTreatsETC. Orange Photoshop Patterns. Deviantart. 2009. Deviantart. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:24]. (CC BY 3.0).
2.1.ab. Goldenberg, Samuel L. "Real Duchesse." 1904. Wikimedija. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:25]. (V javni lasti).
2.1. ac. Skitterphoto. Sho Style. 2014. Pixabay. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:26]. (V javni lasti).
2.1.ad. qiye. Jewelry. 2014. Pixabay. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:27]. (V javni lasti).
2.1.ae. Geralt. Person. 2014. Pixabay. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:04]. (V javni lasti).
2.1.af. Charlemagne. Parasol lace. 2014. Pixabay. Pridobljeno 28. 02. 2015; 17:04]. (V javni lasti).
3.1. Rau, Peter. Industrijsko oblikovanje. Od ideje do industrijskega izdelka. 2014. Montaža videa: Peter Rau in Blaž Učakar. [Pridobljeno 01. 03. 2015; 22:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu: MacLeod, Kevin. 2010, Breakdown. Incompetech. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:08]. (CC BY 3.0).
Slike v videoposnetku Industrijsko oblikovanj. Od ideje do industrijskega izdelka:
3.1.a. Birusa, Bertone. Fotografija: ChiemseeMan. 2007. Wikipedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:01]. (V javni lasti).
3.1.b. NASA/JPL-Caltech. Designing A Mars Rover To Launch In 2020. 2013. Wikipedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:02]. (V javni lasti).
3.1.c. Rau, Peter. Skica avtomobila Pagani. Fotografija: Peter Rau. 2013. Geneva. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:04]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.d. Rau, Peter. Model hrošča rogača. Fotografija: Peter Rau. 2013. EuroMold. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.e. Rau, Peter. Modularna struktura. Fotografija: Peter Rau. 2013. EuroMold. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:07]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.f. Rau, Peter. Model nakita. Fotografija: Peter Rau. 2013. EuroMold. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:09]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.g. Rau, Peter. Model svetila. Fotografija: Peter Rau, 2013. EuroMold. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:09]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1.h. CZmarlin. 1942 Nash Ambassador 600 X-ray drawing. 2007. Wikimedia [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:03]. (V javni lasti).
3.1.i. Láczay, Björn. Grete Jalk's GJ chair exhibited in Pinakothek der Moderne in Munich. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:04]. (CC BY 2.0).
3.1.j. Brooklyn Museum. Benjamin G. Bowdens Spacelander Bicycle, made in 1946. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:05]. (CC BY 3.0).
3.1.k. Nikky. Telefon: Iskra MG_3122. 2014. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:06]. (CC BY 2.0).
3.1.l. Couse-Baker, Robert. VolkswagenBeetle. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2014; 17:15]. (CC BY 2.0).
3.1.m. IFCAR. Volkswagen New Beetle convertible photographed in USA. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2014; 17:16]. (V javni lasti).
3.1.l. Tornabene, Andrea. Isola dei Caldi render. 2009. Flickr. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:07]. (CC BY 2.0).
3.2. Mongeau J-M, McRae B, Jusufi A, Birkmeyer P, Hoover AM, et al. Side view of a house gecko. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2014; 14:07]. (CC BY 2.5).
3.3. Mongeau J-M, McRae B, Jusufi A, Birkmeyer P, Hoover AM, et al. Robot. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 28. 02. 2014; 14:08]. (CC BY 2.5).
5.1. Dijakinje 3. letnika modnega oblikovanja 2015. Modne skice. 2015. Montaža videa: Peter Rau in Blaž Učakar. [Pridobljeno 01. 03. 2015; 18:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu: MacLeod, Kevin. 2010, George street shuffle. Incompetech. [Pridobljeno 28. 10. 2014; 17:20]. (CC BY 3.0).
Slike v videoposnetku Modne skice:
5.1.a. Vrhovec, Mihaela. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.b. Zemljič, Milena. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.c. Brna, Maša. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.d. Težak, Nea. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.e. Peulić, Vanja. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:13. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.f. Brolih Djilas, Pia. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:14]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.g. Petek, Klara. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:16]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.h. Dremelj, Nina. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:18]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.i. Savodnik, Maša. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.j. Košir, Špela. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.k. Slobodnik, Karin. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.l. Podkrižnik, Albinca. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:33]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.m. Slimšek, Jana. Modna skica. 2015. [Pridobljeno 28. 02. 2015; 10:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. FISTER Peter s sodelavci. Arhitekturne krajine in regije Slovenije. MOP – RS. Zavod za prostorsko planiranje. Ljubljana. 1993.
2. FISTER Peter s sodelavci. Glosar arhitekturne tiplogije. MOP - RS, Zavod za prostorsko planiranje. Ljubljana. 1993.
3. FISTER Peter. Stavbarstvo na Slovenskem. Cankarjeva založba, Ljubljana. 1986.
4. HEMENWAY Priya, The secret code. Ewergeen. Köln. 2008.
5. KOROŠEC Branko. Ljubljana skozi stoletja. Mladinska knjiga Ljubljana. 1991.
6. KOŠIR Fedja. Zamisel mesta, Ljubljana. Slovenska matica. 1993.
7. LAH Ljubo. Prenova stavbne dediščine na podeželju – KRAS. Dolenjska založba. Novo mesto. 1994.
8. PETROVIČ Đorđe. Kompozicija arhitektonskih oblika. Naučna knjiga. Beograd. 1972.
9. LIKAR Darko. Arhitekturni postinformacijski sistem. Logatec, AdPirum. 2009.
10. OGRIN Dušan. Krajinska arhitektura. Ljubljana. Biotehniška fakulteta - Oddelek za krajinsko arhitekturo. 2010.
11. POTOKAR Robert. GORENJSKA: arhitekturni vodnik. Saving. Ljubljana. 2002.
12. ŠAŠEK-Divjak Mojca. Vpliv okolja na oblikovanje naselij. Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana. 1995.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Rau Peter. Harmonična razmerja pravokotnikov, ki sestavljajo oktavo. Avtorska grafika. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 26. 06. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.2. Leonardo da Vinci. Vitruvian Man. 1492. Fotografija: Web Gallery of Art. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 16:56]. (V javni lasti).
1.3. Rau Peter. Računalniška grafika. Leonardov. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.4. Rau Peter. Računalniška grafika. Le - Corbusierov. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.5. Rau Peter. Računalniška grafika. Proporcije Sodobnega človeka. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.6. Rau Peter. Računalniška grafika. Shematski prikaz antropometričnih mer. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.7. Rau Peter. Računalniška grafika. Modulor. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.8. Rau Peter. Računalniška grafika. Prikaz dolžin zlatega reza, major (M) in minor (m). 2014. Ljubljana.. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Rau Peter. Fotografija notranjega prostora poslovne stavbe Audi, Ingolstadt. Nemčija. 2014. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.2. Rau Peter. Fotografija makete, Arhitekturni bienale v Benetkah, Benetke. 2010. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.3. Kilkenny Castle Door. 2008. Fotografija: Jorge1767. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:07]. (V javni lasti).
2.4. Portuguese window. 2013. Fotografija: Pedro Ribeiro. Flickr. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:07]. (CC BY 2.0).
2.5. Säule. 2008. Fotografija: Andreas Levers. Flickr. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:07]. (CC BY 2.0).
2.6. Traditional chimney. 2008. Fotografija: Francisko Antunes. Flickr. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 19:07]. (CC BY 2.0).
2.7. Building balcony. Fotografija: Building balcony public domain image picture. 2014. [Pridobljeno 10.04.2014; 17:00]. (V javni lasti).
2.8. Silent Stairs. 2013. Fotografija: Juliien Chalendar. Flickr. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:07]. (CC BY 2.0).
2.9. Rau Peter. Shematski prikaz tlorisnih oblik arhitekturnih prostorov. 2014. [Pridobljeno 01. 09. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.10. Rau Peter. Računalniška grafika. Tloris vzdolžno (longitudinalno) organiziranih prostorov. 2014. [Pridobljeno 01. 09. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.11. Rau Peter. Računalniška grafika.Tloris polkrožno (radialno) organiziranih prostorov. 2014. [Pridobljeno 01. 09. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.12. Rau Peter. Računalniška grafika.Tloris središčno (centralno) organiziranih prostorov. 2014. [Pridobljeno 01. 09. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.13. Rau Peter. Računalniška grafika. Tloris mrežno (ortogonalno) organiziranih prostorov. 2014. [Pridobljeno 01. 09. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.14. Rau Peter. Računalniška grafika. Tloris kombinirano organiziranih prostorov. 2014.[Pridobljeno 01. 09. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.15. Rau Peter. Arhitekturna skica. Stavba Univerze v Ljubljani. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.16. Rau Peter. Računalniška grafika. Gordonova hiša. Frank Lloyd Wright (1957). 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.17. Pantheon drawing. Fotografija: Rainer Zenz. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:07]. (V javni lasti).
2.18. DAAM: Architectural rendering. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:09]. (CC BY 3.0).
2.19. Auckland Museum Model Stage. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:13]. (V javni lasti).
2.20. Maqueta Nuevo Mestalla. 2007. Fotografija: r0bz. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:15]. (CC BY 2.0).
2.21. Jørn Utzon. Photografija: Seier+seier. 2008. Flickr. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17.22]. (CC BY 2.0).
2.22. Arhitekturni bienale v Benetkah3D - model (print). Fotografija: Peter Rau. 2010. Benetke. Italija. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.23. Arhitekturna študija mostu na reki Ren - fotomontaža. Peter Rau. 2007. Nemčija. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1. Naselje Lepinski vir. Okoli 6000 pr. n. št. Fotografija: Philipp Weigell. 2012. Wikipedia. [Pridobljeno 25. 6. 2014; 16:18]. (CC BY 3.0).
3.2. Fougères Gustave. Selinunt. Grško kolonialno mesto. 3. stol. pred n. št. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 08. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
3.3. Rau Peter. 2014. Računalniška grafika. Palača Knossos - vezano mesto oz. naselje, 1700 - 1400 p.n.š., Kreta. Ljubljana. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.4. Lertola Joseph. 2007. Stonehenge render. Okoli 2000 pr.n.š. Zasnovani del naselbine. Velika Britanija. [Pridobljeno 26. 08. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
3.5. Kompleks svetišč v Olimpiji. 4. do 1. stol. pred naš. štetjem. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 08. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
3.6. Fougères Gustave. Selinunt. Grško kolonialno mesto. 3. stol. pred n. št. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 08. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
3.7. Antični Rim 1. do 3. stol. naš. štetja. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 08. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
3.8. Matthäus Merian. Venezia. Okoli 1650. Wikimedia. [Pridobljeno 25. 6. 2014; 17:57]. (V javni lasti).
3.9. Matthäus Merian. 1649. Pogled na Škofjo Loko. Slovenija. Wikimedia. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 16:56]. (V javni lasti).
3.10. Fra Carnevale - The Ideal City - Walters. Fotografija: Walters Art Museum. Wikimedia. [Pridobljeno 25. 6. 2014; 17:18]. (V javni lasti).
3.11. Renesančno mesto Palmanova. 1600. Wikipedia. [Pridobljeno 25. 6. 2014; 16:58 ]. (V javni lasti).
3.12. City Map or Plan of Amsterdam. 1835. Fotografija: Geographicus Rare Antique Maps. Wikimedia. [Pridobljeno 25. 6. 2014; 18:08]. (V javni lasti).
3.13. Le Courbusier. Plan mesta Chandigargh. 1951. Urban networks. [Citirano 25. 6. 2014; 18:08]. Indija. (Citat).
3.14. Kenzo Tange. 1960. Načrt za Tokyo. Fotomontaža. Japonska. [Citirano 13. 10. 2014;10:15]. (Citat).
3.15. Skyline Toronto. Fotografija: Andreas Meck. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:50]. (V javni lasti).
4.1. Fighting Irish. Veduta v naselju. Tartinijev trg, Piran. 2012. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 18:20]. (CC BY 2.0).
4.2. Homanova hiša. Škofja Loka. Fotografija: Žiga. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 18:40]. (V javna lasti).
4.3. Sklednik. Rogatec. Slovenija. Fotografija: Janez Novak. 2007. Wikimedija. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 19:20]. (CC BY 3.0).
4.4. Koštabona. Fotografija: Sl-Ziga. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 25.10. 2014; 17.44; 16:56]. (V javni lasti).
4.5. Goče. Fotografija: Ziga. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 27.10.2014; 17:15]. (V javni lasti).
4.6. Velike Lipljene, obcestna vas. Fotografija: Joško Šmuc. 1948. Wikimedia. [Citirano 25.10. 2014; 17:46]. (Citat).
4.7. Joseph Franz Kaiser. 1825. Litografija Ormoža. Wikimedia. [Pridobljeno 25.10. 2014; 17.46]. (V javni lasti).
4.8. Gorenje Blato na Franciscejskem katastru. Fotografija: Franciscejski kataster. 1823. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:01]. (V javni lasti).
4.9. Kaiser J. F.. Trg Žalec, 1. pol. 19. st. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
5.1. Andersen Peter. Hanging Gardens of Babylon. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:50]. (V javni lasti).
5.2. Heemskerck Martin. Hanging Gardens of Babylon. 16. st. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).
5.3. Ricostruzione del giardino della Casa dei Vettii a Pompei. Fotografija: sailko. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 06. 2014; 18:07]. (CC BY 3.0).
5.4. Schonbrunn gardens. Fotografija: Trevor MacInnis. 2006. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 06. 2014; 20:00]. (V javni lasti).
5.5. Park ujet v jesenskem ivju. St. Stephen's Green Park v Dublinu. Irska. Fotografija: Nicolas Raymond. 2013. Flickr. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 19:20]. (CC BY 2.0).
5.6. Japanese Tea Garden. Fotografija: Selena N. B. H. 2013. Flickr. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 21:20]. (CC BY 2.0).
5.7. Le Corbusier. 1951. 26 metrov visoka skulptura roke (ptice). »Open hand Monument«. Chandigarh. Indija. Fotografija: Sanyambahga. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 12. 10. 2014; 20:20]. (CC BY 3.0).
5.8. Lekše Lene. Tloris in detajli vrta. Akvarelirana risba dopolnjena s kolažem. 2014. Umetniška gimnazija. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Model of part of the Campus Martius in Rome. Fotografija: Joris. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).
6.2. Hinrichs Oscar. Central Park in New York City. 1875. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:14]. (V javni lasti).
6.3. Černivec Aleš. Fotografija. Vrt, navdihnjen s kipi, Parki so dejansko pljuča mest. 2012. Delo d.o.o. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:36]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
7.1. Rau Peter. Računalniška grafika. Gordonova hiša. Frank Lloyd Wright (1957). 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 19:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.2. Bruce Fingerhood. 2003. Gordon House. Flickr. [Pridobljeno 25. 08. 2014; 13.55]. (CC BY 2.0).
7.3. Sinjur Sara. Futuristična fasada nebotičnika. Črno-bela računalniška grafika. 2014. Ljubljana. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Vehovar Maruša. 2014. Prostorski model stanovanja. [Pridobljeno 25. 08. 2014; 15.00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.2. Hippodamos. Miletos stadsplan. Ca 400 p.k. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:40]. (V javni lasti).
8.3. Wolgemut Michel. Nuremberg chronicles - Nuremberga. 1493. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:42]. (V javni lasti).
8.4. Wee Chris. Photo Uffizi Gallery, Florence. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:44]. (CC BY 2.0).
8.5. PlaCerda. Map of Barcelona. 1859. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:46]. (V javni lasti).
8.6. Oberinger Renate. Green roof of Steinhaus. 2009. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:51]. (CC BY 3.0).
9.1. Sailko. Casa dei Vettii a Pompei. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:55]. (CC BY 3.0).
9.2. Wolgemut Michel. Die Gärten des Schlosses Villandry. Fotografija: sybarite48. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:58]. (CC BY 2.0).
9.3. Schonbrunn gardens. Fotografija: Trevor MacInnis. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 19:03]. (V javni lasti).
9.4. Monopteros. Fotografija: LuxTonnerre. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 19:03]. (V javni lasti).

Video posnetek
5.1. Rau, Peter. Abstrakcija naravnih oblik. Glas: Blaž Učakar. Montaža videa: Blaž Učakar. [Pridobljeno 13.10.2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

Slike v videoposnetku Abstrakcija naravnih oblik:
5.1.a. Reach the Sky. Fotografija: Dodo-Bird. 2007. Flickr. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 17:22]. (CC BY 2.0).
5.1.b. Piet Mondrian. Gray tree. 1912. Fotografija: Melesse. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:01]. (V javni lasti).
5.1.c. Theo van Doesburg. Composition in Gray. 1919. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).
5.1.d. Piet Mondrian. Composition in Black and White. 1917. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).
5.1.e. Piet Mondrian. Composition with Yellow, Blue and Red. 1942. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).
5.1.f. Theo van Doesburg. Stained-Glass Composition VIII. 1919. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).
5.1.g. Theo van Doesburg. Rhythm of a Russian Dance. 1918. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 04. 2014; 18:07]. (V javni lasti).

7. Sodobne umetniške prakse

LITERATURA

1. A History of Modern Art. H. H. Arnason, M. F. Prather, Thames and Hudson. 1998.
2. Art Today. E. L. Smith, Mondadori-Kodansha. 1976.
3. The Art Book. Phaidon press. 1994.
4. History of Art. H. W. Janson, Harry N. Abrams. 1982.
5. Slikarski pravci XX veka, Lazar Trifunović. Jedinstvo. 1982.
6. The Art Book. Phaidon press. 1994.
7. History of Art. H. W. Janson, Harry N. Abrams. 1982.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Lachenman, Robert. 1937. DON,T MIX ,EM. Fotografija: trialsanderrors. 1937. Library of Congress, Washington, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
1.2. Art Gallery of Ontario. 2005. Have Moore Fun at AGO. Fotografija: Peter Kudlacz. 2012. AGO, Toronto, Kanada. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 18:40]. (CC BY 2.0).
1.3. Opačak, Željko. Fotografija zunanjega prostora. 2014. [Pridobljeno 10. 12. 2014; 12:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.4. Opačak, Željko. Fotografija notranjega prostora. 2014. [Pridobljeno 10. 12. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Judd, Donald. Untitled/Stack. (Brez naslova/postavitev). 1967. Fotografija: Esther Westerveld. MoMA. NYC. ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 9. 12. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
2.2. Serra, Richard. Five Plates, Two Poles. (Pet plošč, dva pola). 1971. Fotografija: Cliff. National Gallery of Art, Washington, DC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 9. 12. 2014; 18:40]. (CC BY 2.0).
2.3. Serra, Richard. Five Plates, Two Poles (Pet plošč, dva pola). 1971. Fotografija: JasonParis. National Gallery of Art, Washington, DC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 9. 12. 2014; 19:00]. (CC BY 2.0).
2.4. Morris, Robert. 1970-1977. Observatory. Retis. Lelystad, Nizozemska. 2006. Flickr. [Pridobljeno 27. 3. 2015; 10:10]. (CC BY 2.0).
2.5. Morris, Robert. 1970-1977. Observatory. Retis. Lelystad, Nizozemska. 2006. Flickr. [Pridobljeno 27. 3. 2015; 10:12]. (CC BY 2.0).
2.6. Morris, Robert. 1970-1977. Observatory. Retis. Lelystad, Nizozemska. 2006. Flickr. [Pridobljeno 27. 3. 2015; 10:15]. (CC BY 2.0).
2.7. Heizer, Michael. Double Negative (Dvojni negativ). 1969. Fotografija: Retis. Moappa Valley, Nevada, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 9. 12. 2014; 19:10]. (CC BY 2.0).
3.1. Kosuth, Joseph. One and three chairs (Eden in trije stoli). 1965. Fotografija: Gautler Poupeau. MoMA, NYC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 9. 12. 2014; 19:10]. (CC BY 2.0).
3.2. Nauman, Bruce. The true artist helps the world by revealing mystic thruths (Resnični umetnik pomaga svetu z razkrivanjem mističnih resnic). 1967. Fotografija: Jon Seldman. Philadelphia Museum of Art, Pennsylvania, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 9. 12. 2014; 19:30]. (CC BY 2.0).
3.3. Džakušič, Andreja. Save the Future. 2013. [Pridobljeno: 29. 3. 2015; 10:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Stelarc. Stelarc conference Montréal. 2010. Fotografija: Playing Futures. Concordia University, Montreal, Kanada. Flickr. [Pridobljeno: 10. 12. 2014; 08:30]. (CC BY 2.0).
4.2. Tratnik, Polona. Mikrokozmos. 2006. [Citirano: 10. 12. 2014; 09:00]. (Citat).
4.3. Smrekar, Maja. Jogurt iz gensko spremenjenih kvasovk. 2012. [Pridobljeno: 5. 3. 2015; 18:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Muniz, Vik. Manga. 2007 - 2010. Fotografija: Leonel Ponce. Hiša kulture, Rio de Janeiro, Brazilija. Flickr. [Pridobljeno: 10. 12. 2014; 15:00]. (CC BY 2.0).
5.1. Nam June Paik. Electronic Superhighway. 1995. Fotografija: Playing Futures. Smithsonian American Art Museum, Washington, DC, ZDA. Flickr. [Pridobljeno: 10. 12. 2014; 17:20]. (CC BY 2.0).
5.2. Potni list NSK. 1993. IRWIN–NSK Passport Office, New York and NSK State Citizens Rendezvous MoMA. Irwin. [Citirano: 5. 3. 2015; 09:00]. (Citat).
5.3. Kracina, Damjan. Imeti maslo na glavi. [Pridobljeno: 1. 2. 2015; 08:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.4. Kracina, Damjan. Cepiti dlako. [Pridobljeno: 1. 2. 2015; 08:36]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.5. Kracina, Damjan. Mlatiti prazno slamo. [Pridobljeno: 1. 2. 2015; 08:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.6. Kracina, Damjan. Leteti kot sneta sekira. [Pridobljeno: 1. 2. 2015; 08:45]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.7. Kracina, Damjan. Metati polena pod noge. [Pridobljeno: 1. 2. 2015; 08:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.8. Kracina, Damjan. Čas je denar [Pridobljeno: 1. 2. 2015; 08:55]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Weiner, Lawrence. 2000. In Direct Line With Another & The Next. Jason Eppink. ZDA, NYC. 2008. Flickr. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 18:30]. (CC BY 2.0).
6.2. Tunick, Spencer. Dizeldorf 6. 2006. Fotografija: Maegan Tintari. 2010. Museum Kunst Palast, Dizeldorf, Nemčija. Flickr. [Pridobljeno: 10. 12. 2014; 16:35]. (CC BY 2.0).
6.3. Holzer, Jenny. Fake or real indifference is a powerful personal wepon (Zaigrana ali stvarna ravnodušnost je močno osebno orožje). 2008. Fotografija: Gunnar Bothner-By. Twitter in SMS. Flickr. [Pridobljeno: 10. 12. 2014; 17:00]. (CC BY 2.0).
7.1. Opačak, Željko. Minimal art 1. 2015. [Pridobljeno: 5. 2. 2015; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.2. Opačak, Željko. Minimal art 2. 2015. [Pridobljeno: 5. 2. 2015; 17:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.3. Ruscha, Ed. 2001. Me. Playing Futures. Zasebna last. 2011. Flickr. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 12:13]. (CC BY 2.0).
9.1. Emin, Tracey. 2008. I felt you and I knew you loved me. Fotografija: Julian Stallabrass. 2010. Liverpool, UK. Flickr. [Pridobljeno: 3. 4. 2015; 10:12]. (CC BY 2.0).

Videoposnetek
2.1. Opačak, Željko. Minimalistični pristop. 2015. Priprava in montaža videa: Željko Opačak. 2015. [Pridobljeno: 8. 3. 2015; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 2.1. MacLeod, Kevin. Montauk Point. 2014. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 19:50]. (CC BY 3.0).
2.2. Opačak, Željko. Zemeljska umetnost. 2015. Priprava in montaža videa: Željko Opačak. 2015. [Pridobljeno: 8. 3. 2015; 21:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 2.2. MacLeod, Kevin. Mellowtron. 2013. [Pridobljeno 8. 3. 2015; 20:50]. (CC BY 3.0).
3.1. Opačak, Željko. Konceptualni pristop. 2015. Priprava in montaža videa: Željko Opačak. 2015. [Pridobljeno: 10. 5. 2015; 10:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Glasba v videu 3.1. MacLeod, Kevin. Carefree. 2013. [Pridobljeno 10. 5. 2015; 10:30]. (CC BY 3.0).

8. Umetnostna zgodovina

LITERATURA

1. Butina, M., 2003. Mala likovna teorija, Ljubljana: Debora.
2. Badurina, A., Cevc, E. 1979. Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog krščanstva. Zagreb: Liber.
3. Cankar, I., 1995. Uvod v umevanje likovne umetnosti: sistematika stila, 3. jezikovno korigirani natis, Ljubljana: Karantanija.
4. Germ M., 2001. Uvod v ikonografijo, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za umetnostno zgodovino.
5. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B. 2008. Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo, 2. ponatis, Ljubljana: Državni izpitni center.
6. GolobB, N., 2006. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja., 4. natis., Ljubljana: DZS.
7. Höfler, J., 1977. Osnove likovne umetnosti, Ljubljana: DZS.
8. Menaše L., 1971. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga.
9. Panofsky E. 1994. Pomen v likovni umetnosti, Ljubljana: ŠKUC.

VIRI

Slikovno gradivo:
1.1. da Vinci, Leonardo. Ok. 1513. Avtoportret. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:30]. (V javni lasti).
1.2. da Vinci, Leonardo. Ok. 1504. Mona Lisa. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:32]. (V javni lasti).
1.3. Anonimni egipčanski umetnik. Med 13.-11.stol.p.n.š. Sennedjem in Ti med žetjem papirusa. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:34]. (V javni lasti).
1.4. Merisi da Caravaggio, Michelangelo. Ok. 1600. Poklicanje svetega Mateja. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:36]. (V javni lasti).
1.5. Monet, Claude. 1873. Makovo polje. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:38]. (V javni lasti).
3.1. Dürer, Albrecht. 1500. Avtoportret. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:40]. (V javni lasti).
3.2. Wallace Denslow, William. 1900. Čarovnik iz Oza, Doroteja sreča boječega leva. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:42]. (V javni lasti).
3.3. Santi, Raffael. Poroka Marije in Jožefa. 1504. Galerija Brera Milano. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 4. 2014; 13:20]. (V javni lasti).
3.4. Botticelli, Sando. okoli leta 1477/1478. Pomlad. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 15:43]. (V javni lasti).
3.5. Botticelli, Sando. okoli leta 1477/1478. Pomlad. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 15:43]. (V javni lasti).
4.1. Van Gogh, Vincent. 1889. Zvezdnata noč. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:44]. (V javni lasti).
4.2. Fiorentino, Rosso. 1521. Snemanje s križa. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:46]. (V javni lasti).
4.3. Vladimirovska mati božja. Ok. 1125. fragment.. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:48]. (V javni lasti).
4.4. Canova, Antonio. 1819. Tezej in Kentaver. Wikipaintings. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:50]. (V javni lasti).
4.5. Jacques-Louis, David. 1800. Napoleon na prelazu sv. Bernarda. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:52]. (V javni lasti).
4.6. Cezanne, Paul. 1895. Gora Sinte-Victorie. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:54]. (V javni lasti).
5.1. Kobilca, Ivana. 1926. Španski bezek. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:58]. (V javni lasti).
5.2. Vermeer, Johannes. 1662. Dama z vrčem vode. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:02]. (V javni lasti).
5.3. Modigliani, Amedeo. 1917. Veliki akt. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:04]. (V javni lasti).
5.4. Turner, William. 1842. Snežni vihar na morju. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 16:56]. (V javni lasti).
5.5. Neznani avtor. 30-15 pr.n.š.., Marcus Iunius Brutus, t.i. Brutus. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:00]. (V javni lasti).
5.6. Torzo Apolona, kopija, okoli leta 460 pr. n. š. Fotografija: Bibi Saint-Pol. Wikimedia. [Pridobljeno 5. 10. 2014; 17.50]. (V javni lasti).
5.7. Sternen Matej. 1909. Na divanu. Fotografija: Freeparking. 2005. Flickr. [Pridobljeno 22. 10. 2014; 9:44]. (CC BY 2.0).
5.8. Wassily Kandinsky. 1914. Fuga. Wikimedia. [Pridobljeno 5. 10. 2014; 17.55]. (v javni lasti)
5.9. Karolinški iluminator. 0k. 810. Aachenski evangeliar. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:06]. (V javni lasti).
5.10. Mozaik, simbol svetega Janeza. 12. stol. Bazilika svetega Marka, Benetke. Flickr. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:08]. (CC BY 2.0).
5.11. Mucha, Alphonse. 1896. Jesen. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:10]. (V javni lasti).
5.12. della Francesca, Piero. Ok.1465. Triumf Federica II. Da Montefeltro,. Wikiart. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:12]. (V javni lasti).
6.1. Caravaggio. Ok. 1600. Križanje sv. Petra. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:27]. (V javni lasti).
6.2. Botticelli, Sandro. 1486. Rojstvo Venere. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:30]. (V javni lasti).
6.3. Klimt, Gustav. 1907. Adele Bloch Bauer I. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 5. 2015; 9:19]. (V javni lasti).
6.4. Sončna ura. 5. stol. pred našim štetjem. Azteška umetnost, Mehika. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 8. 2014; 12:27]. (CC BY 2.0).
7.1. Nagrobna plošča družine Moscon. 2009. Cerkev svetega Mihaela v Pišecah. Fotografija: Janezdrilc. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:20]. (V javni lasti).
7.2. Van Gogh,Vincent. Rdeči vinograd v Arlesu. 1888. Fotografija: Anna Boch. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:22]. (V javni lasti).
8.1. Rubens,Peter Paul. Parisova sodba. 1636. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:24]. (V javni lasti).

Video posnetek
6.1. Santi, Raffael. Poroka Marije in Jožefa. 1504. Galerija Brera Milano. Wikimedia. [Pridobljeno 26. 4. 2014; 13:20]. (V javni lasti).
6.1.a. Kotnik, Barbara in Rau, Peter. Analiza umetniškega dela. Obdelava fotografij: Idearna d.o.o. Glas: Breda Gruden. Montaža videa: Blaž Učakar. [Pridobljeno 13. 10. 2014; 16:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

9. Antična umetnost

LITERATURA

1. Aldred C., Egyptian Art, Thames & Hudson Ltd, London 2004.
2. Cankar, I., Uvod v umevanje likovne umetnosti: sistematika stila, 3. jezikovno korigirani natis, Karantanija, Ljubljana, 1995.
3. Dodson, A., Ikram, S., The tomb in ancient Egypt, Thames & Hudson Ltd, London 2008.
4. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B., Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo, 2. ponatis, Državni izpitni center, Ljubljana 2008.
5. Golob, N., Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja., 4. natis., DZS, Ljubljana 2006.
6. Höfler, J., Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana 1977.
7. Janković V., Kdo je kdo v Antiki, mitologija, zgodovina, umetnost, Modrijanova založba, Ljubljana 2004.
8. Leksikon Antika, (ur. Knop, S., Dolinar, K.), Cankarjeva založba, Ljubljana 1998.
9. Menaše L., Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana 1971.
10. Reeves N., Wilkinson, H., The Complete Valley of the Kings, Tombs and Treasures of Egypt’s Greatest Pharaohs, Thames & Hudson Ltd, London 1996.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Bizon. 14000-10000 pr. n. š. Altamira, Španija. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 9. 2014; 14:14]. (V javni lasti).
1.2. Sončni voz. 14./15. stoletje pr.n.š.Fotografija: Rainer Zenz. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:30]. (V javni lasti).
1.3. Naramisinova stela. Ok. 2300-2200 pr.n.š. Fotografija: Jastrow. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 9:31]. (V javni lasti).
1.4. Portret kraljice Nefretete. Ok. 1360. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 9:37]. (V javni lasti).
1.5. Atrejeva zakladnica. Ok. 1300-1250 pr.n.š. Mikene, Grčija. Fotografija: Klearchos Kapoutsis. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 9:37]. (CC BY 2.0).
2.1. Venera iz Laussela. Ok. 20000 pr.n.š. Fotografija: photo 120. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:32]. (CC BY 3.0).
2.2. Dva kosa okre iz jame Bomblos. Ok. 80000 pr.n.š. Afrika. Fotografija: Chenshilwood. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:34]. (CC BY 2.5).
2.3. Willendorfska Venera. Ok. 24000-22000 pr.n.š. Fotografija: MatthiasKabel. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:36]. (CC BY 2.5).
2.4. Podoba konja. Ok. 15000-13000 pr.n.š. Lascaux, Francija. Fotografija: Cro-Magnon peoples. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:38]. (V javni lasti).
2.5. Kultura Lepenski vir. Ok. 7000-4800 pr.n.š. Srbija. Fotografija: Philipp Weigell. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:40]. (CC BY 3.0).
2.6. Stonehenge. Ok. 3000-2000 pr.n.š. Velika Britanija. Fotografija: garethwiscombe. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:42]. (CC BY 2.0).
2.7. Menhir in Dolmen. Ok. 3000-2000 pr.n.š. Stonehenge, Velika Britanija. Fotografija: Mavratti. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:44]. (V javni lasti).
2.8. Dolmen. Ok. 2000 pr.n.š. Francija. Fotografija: Astérixobélix. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:00]. (V javni lasti).
2.9. Menhir. Ok. 2000 pr.n.š. Francija. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4 .2014; 18:02]. (CC BY 2.5)
2.10. Stonhenge. Ok. 2000 pr.n.š. Velika Britanija. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:04]. (V javni lasti).
3.1. Vaška situla. 5. stol. pr.n.š. Fotografija: Tomaž Lauko. Delo.si [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17:46]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
3.2. Zemljevid Mezopotamije. Prikaz širitve Akadske kulture. 2350-2200 pr.n.š. Fotografija: NormanEinstein. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17.46]. (V Javni lasti).
3.3. Portret vladarja Gudee. Ok. 2120 pr.n.š. Fotografija: Marie-Lan Nguyen, Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17.48]. (V javni lasti).
3.4. Sargon in dostojanstvenik. 742-706 pr.n.š. Relief iz Sargonove palače, Korsabad. Fotografija: Jastrow. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17.50]. (V javni lasti).
3.5. Zigurat. Ok. 2500 pr.n.š. Ur, Irak. Fotografija: Tla2006. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17.52]. (V javni lasti).
3.6. Zigurat rekonstrukcija. Ok. 2500 pr.n.š. Fotografija: wikiwikiyarou. Ur, Irak. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17.54]. (V javni lasti).
3.7. Rekonstrukcija Sargonove palače. 742-706 pr.n.š. Korsabad, Irak. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 17.56]. (V javni lasti).
3.8. Ebih-il v pozi molitve. Ok 2400 pr.n.š. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18.00]. (CC BY 2.5).
3.9. Lov na leve. Ok. 850 pr.n.š. Nimrud, Irak. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.10. Anubis, šakalji bog pokopališč in balzamiranja. Fotografija: Ningyou. Wikimedia. [Pridobljeno 27.4.2014; 18:04]. (V javni lasti).
4.1. Narmerjeva paleta. Ok. 3000 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:02]. (V javni lasti).
4.2. Tloris. Horovo svetišče. 3. in 2. stoletje pr.n.š. Edfu, Egipt. Fotografija: Néfermaât. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:06]. (CC BY 3.0).
4.3. Pilon. Horovo svetišče. 3. in 2. stoletje pr.n.š. Edfu, Egipt. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 28. 4. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.4. Notranje dvorišče. Horovo svetišče. 3. in 2. stoletje pr.n.š. Edfu, Egipt. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 28. 4. 2014; 12:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.5. Mastaba. Egipt. ok 3000 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 19:00]. (V javni lasti).
4.6. Džoserjeva stopničasta piramida. Sakara. Egipt, ok. 2600 pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.7. Keopsova, Kefrenova in Mikerinova piramida. Gize. Egipt. sredina 3. tisočletja pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 12:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.8. Grobno svetišče Hačepsut. Ok. 1480 pr.n.š. Egipt. Fotografija: Daniel Fafard. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18.10]. (V javni lasti).
4.9. Svetišče Ramzesa II. Abu Simbel. 1290-1124 pr.n.š. Egipt. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 28. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.10. Nebaum med lovom na ptice, 1350 pr.n.š. Fotografija: Marcus Cyron. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18.14]. (V javni lasti).
4.11. Tutankamonova posmrtna maska. Ok. 1340 pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 29. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.12. Sedeči pisar iz Sakare. Ok. 2400 pr.n.š. Fotografija: Gautier Poupeau. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:12]. (CC BY 2.0).
4.13. Bitka pri Kadešu. 13. sol. pr.n.š. Egipt. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 29. 4. 2014; 10:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.14. Detajl pogrebne procesije. 1411-1375 pr.n.š. Fotografija: The Yorck Project. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:16]. (V javni lasti).
5.1. Sedeča figura s čašo. Ok. 2800-2300 pr.n.š. Fotografija: Tilemahos Efthimiadis. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:18]. (CC BY 2.0).
5.2. Boginja s kačami. Ok. 1600 pr.n.š. Fotografija: George Groutas. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:20]. (CC BY 2.0).
5.3. Bikoborba. Ok. 1500 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:22]. (V javni lasti).
5.4. Rekonstrukcija megarona. 16. stol. pr.n.š. Mikene. Fotografija: Ken Russell Salvador. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:24]. (CC BY 2.0).
5.5. Kiklopsko obzidje z Levjimi vrati. 1250 pr.n.š. Mikene. Fotografija: William Neuheisel. Flickr. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18.26]. (CC BY 2.0).
5.6. Agamemnonova maska. 1550-1500 pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 30. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1. Koščena neandartalska piščal. Ok 55000 pr.n.š. Jama Divje Babe, Slovenija. Fotografija: SI-Ziga. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:28]. (V javni lasti).
6.2. Votla škatla, t.i. kraljevi prapor. Ok. 2600 pr.n.š. Fotografija: Abu Al Khaseeb. Flickr. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:30]. (CC BY 2.0).
6.3. Disk iz Faistosa. Ok. 1800 pr.n.š. Kreta. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:32]. (V javni lasti).
7.1. Mladi boksarki. Ok. 1500 pr.n.š. Fotografija: Marsyas. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:06]. (CC BY 2.5).
7.2. Oranje. Ok. 1200 pr.n.š. Fotografija: The Yorck Project. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:08]. (V javni lasti).
7.3. Bizon. Ok. 15000 pr.n.š. Fotografija: Rameessos. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:10]. (V javni lasti).
8.1. Tloris. Horovo svetišče. 3. in 2. stoletje pr.n.š. Edfu, Egipt. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:12]. (CC BY 3.0).
8.2. Zigurat. Ok. 2500 pr.n.š. Ur, Irak. Fotografija: Tla2006. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:14]. (V javni lasti).
8.3. Narmerjeva paleta. Ok. 3000 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:16]. (V javni lasti).
8.4. Hamurabijev zakonik. Ok. 1760 pr.n.š. Fotografija: Mbzt 2011. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:18]. (CC BY 3.0).
8.5. Ebih-il v pozi molitve. Ok. 2400 pr.n.š. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:20]. (CC BY 2.5).
8.6. Sedeči pisar iz Sakare. Ok. 2400 pr.n.š. Fotografija: Gautier Poupeau. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:22]. (CC BY 2.0).
8.7. Procesija. Egipčanska freska. Ok. 2400 pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 30. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.8. Model Ištarinih vrat iz Babilona. Ok. 575 pr.n.š. Irak. Fotografija: Gryffindor. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:24]. (V javni lasti).
8.9. Tempelj Isis. 3.in 2. tisočletje pr.n.š. Luxor, Egipt. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 30. 4. 2014; 11:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Sedeča figura s čašo. Ok. 2800-2300 pr.n.š. Fotografija: Tilemahos Efthimiadis. Wikimedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:26]. (CC BY 2.0).
9.2. Morski prizor z delfini. Ok. 1500 pr.n.š. Minosova palača. Knosos, Grčija. Wikipedia. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18:28]. (V javni lasti).
9.3. Zlata posoda. Ok. 1500 pr.n.š. Mikene. Fotografija: Xuan Che. Flickr. [Pridobljeno 27. 4. 2014; 18.30]. (CC BY 2.0).

Video posnetek
5.1. Minojska arhitektura. Palača Knosos "Labirint". Priprava in montaža videa: Peter Rau in Blaž Učakar. Glas: Breda Gruden. [Pridobljeno 3. 9. 2014; 18.30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike in posnetki v videoposnetku Minojska arhitektura. Palača Knosos "Labirint":
5.1.a. Rau, Peter. 2014. Tloris Grčije s Kreto. Avtorska grafika. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 20.00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.b. Rau, Peter. 2014. Tloris Minosove palače. Ok. 1500 pr.n.š. Knosos. Kreta. Avtorska grafika. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 21.00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.c. Rau, Peter. 2014. Fotografija: Freska, Skok čez bika. Ok. 1500 pr.n.š. Knosos. Kreta. Avtorska fotografija. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 21.15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.d. Rau, Peter. 2014. Video posnetki Minosove palače. Ok. 1500 pr.n.š. Knosos. Kreta. Avtorski video posnetki. [Pridobljeno 1. 9. 2014; 23.00]. (Objavljeno z dovoljenjem).

LITERATURA

1. Atlas evropske zgodovine (ur. Sluga M.). Založba Slovenska knjiga, Ljubljana. 1999.
2. Boardman J. The Oxforf History of Classical Art. Oxford University Press. 1997.
3. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B. Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo. 2. ponatis. Državni izpitni center. Ljubljana. 2008.
4. Germ, M. Uvod v ikonografijo. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ljubljana. 2001.
5. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja., 4. natis., DZS, Ljubljana. 2006.
6. Höfler, J. Osnove likovne umetnos. DZS. Ljubljana. 1977.
7. Janković V. Kdo je kdo v Antiki, mitologija, zgodovina, umetnost, Modrijanova založba, Ljubljana. 2004.
8. Koch, W. Umetnost stavbarstva, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. 1999.
9. Leksikon Antika, (ur. Knop, S., Dolinar, K.). Cankarjeva založba, Ljubljana. 1998.
10. La Regina A. Archeological guide to Rome, 2. izdaja, Electa. 2007.
11. Marinko J. Antična arhitektura, Založba Družina, Ljubljana. 1997.
12. Menaše, L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1971.
13. Parker G. Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1997.
14. Sluga, M. Atlas evropske zgodovine. Založba Slovenska knjiga. Ljubljana. 1999.
15. Slapšak, B. Umetnost na Slovenskem. Umetnost rimske antike. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. 1998.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Poslikave v Avgustovi hiši. Ok. 70-50 pr.n.š. Palatin, Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 10:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.2. Boj med Lapitom in Kentavrom. Ok. 940-480 pr.n.š. Partenon. Atene. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2007. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 9:41]. (CC BY 2.5).
1.3. Apolon iz Veijev. Ok. 510 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 5. 2014; 10.49]. (V javni lasti).
1.4. Laokoont. Kopija iz 1.stol. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 10:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.1. Zemljevid antične Grčije. Fotografija: Future Perfect at Sunrise. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 5. 2014; 11:13]. (V javni lasti).
2.2. Raphael Santi. 1518-1519. Dvanajst olimpijskih bogov. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 12:37]. (V javni lasti).
2.3. Amfora z geometrijskim vzorcem. Ok. 950-900 pr.n.š. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 5. 2014; 11:29]. (V javni lasti).
2.4. Vaza z geometrijskim vzorcem. okoli 740-720 pr.n.š. Fotografija: Jastrow. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 25. 9. 2014; 13:51]. (V javni lasti).
2.5. Dorski kapitel. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 5. 2014; 11:45]. (V javni lasti).
2.6. Jonski kapitel. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 5. 2014; 11:48]. (V javni lasti).
2.7. Korintski kapitel. Fotografija: A. Rosengarten. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 5. 2014; 11:49]. (V javni lasti).
2.8. Tloris grškega templja. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 10:13]. (CC BY 2.5).
3.1. Iktin in Kalikrat. 448-432 pr.n.š. Partenon. Atene. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.2. Leo Von Klenze. 1846. Atenska akropola. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 9:42]. (V javni lasti).
3.3. Akropola. 5. Stoletje pred našim štetjem. Atene. Pixabay. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 9:45]. (V javni lasti).
3.4. Replika Parthenona. 1897. Nashville. Tennessee. ZDA. Fotografija: Altairisfar. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 9:48]. (V javni lasti).
3.5. Erehtejon. Akropola. 421-405 pr.n.š. Atene. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 12:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.6. Grško gledališče. Ok. 350 pr.n.š. Epidaver, Grčija. Fotografija: Ronny Siegel. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12.13]. (CC BY 3.0).
3.7. Replika Parthenona. 1897. Nashville. Tennessee. ZDA. Fotografija: Altairisfar. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 9:48]. (V javni lasti).
4.1. Philip Galle. 1572. Mavzolej v Halicarnassosu. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 10:27]. (V javni lasti).
4.2. Apolonov tempelj. od 3. do 1. stoletja pred našim štetjem. Didyme. Turčija. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 11. 2014; 10:32]. (V javni lasti).
4.3. Skica antičnega Pergamona. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:21]. (V javni lasti).
4.4. Zevsov oltar. Ok. 180 pr.n.š. Pergamon. Fotografija: Gryffindor. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:21]. (V javni lasti).
4.5. Kuros. Ok. 525 pr.n.š. Fotografija: Mountain. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:35]. (V javni lasti).
4.6. Kora. Ok. 500 pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.7. Poliklejt. Ok. 450-440 pr.n.š. Kopjenosec. Wikimedia. [Pridobljeno 20. 8. 2014; 12.52]. (CC BY 2.5).
4.8. Miloška Venera. 190-130 pr.n.š. Fotografija: Jastrow. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:52]. (V javni lasti).
4.9. Nike Samotrake. Ok. 200-190 pr.n.š. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:55]. (V javni lasti).
4.10. Miron. Ok. 450 pr.n.š. Metalec diska. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12.41]. (V javni lasti).
5.1. Bitka pri Isu. 2.stol.pr.n.š. Fotografija: Ruthven. 2005. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 11:31]. (V javni lasti).
5.2. Neznani slikar. 6. stol. pr.n.š. Prizor žrtvovanja. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 13:34]. (V javni lasti).
5.3. Dipilonska vaza. 8.stol.pr.n.š. Fotografija: AlkaliSoaps. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 12:57]. (CC BY 2.5).
5.4. Lekitos za umrlega mladeniča. pozno 5. stol.pr.n.š. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 11:37]. (V javni lasti).
5.5. Zemljevid etruščanske civilizacije. Fotografija: Javierfv1212. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 11:54]. (V javni lasti).
5.6. Rekonstrukcija etruščanskega svetišča. 7.- 4. stol. pr.n.š. Veije, Italija. Fotografija: Jennifer Mei. 2012. Flickr. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 13:48]. (CC BY 2.0).
5.7. Etruščanska grobnica. 3.stol.pr.n.š. Cerveteri. Italija. Fotografija: Mogi. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 13:54]. (V javni lasti).
5.8. Sarkofag zakoncev. Ok. 520 pr.n.š. Cerveteri, Italija. Fotografija. Jennifer Mei. 2012. Flickr. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 13:58]. (CC BY 2.0).
5.9. Himera. Ok. 500 pr.n.š. Fotografija: Lucarelli. 2007. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 14:03]. (V javni lasti).
5.10. Glasbeniki. Ok. 475 pr.n.š. Triklinijska grobnica. Tarquinia, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 5 .2014; 14:05]. (V javni lasti).
5.11. Grobnica z leopardi. Ok. 500 pr.n.š. Tarquinia, Italija. Fotografija: AlMare. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5. 2014; 14:11]. (V javni lasti).
6.1. Zemljevid rimskega imperija. Fotografija: Mandrak. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 5 .2014; 14:47]. (V javni lasti).
6.2. Gaj Julij Cezar. Ok. 30-20 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 15:51]. (V javni lasti).
6.3. Avgust iz Prima Porte. Ok. 20 pr.n.š. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 16:01]. (V javni lasti).
6.4. Ara Pacis. Ok. 19-13. pr.n.š. Fotografija: Ara Pacis Augustae. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 16:11]. (CC BY 2.0).
6.5. Prizori iz Dionizijevega kulta. Ok. 50 pr.n.š. Vila Misterijev. Pompeji. Fotografija: Lord Pheasant. 2012. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 16:31]. (V javni lasti).
6.6. Mojster iz Herkulaneuma. Ok. 50. Portret pesnice Sapfo. Fotografija: Puh213r1. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 16:38]. (V javni lasti).
7.1. Jahač iz Artemisiona. Ok 140 pr.n.š. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.2. Hadrijanova vila. ½ 2.stol. Tivoli, Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Mikerin med boginjo Hator in zavetnico Mikro Kinopolis. Ok. 2480 pr.n.š. Fotografija: Chipdawes. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 5. 2014; 12:30]. (V javni lasti).
8.2. Brata Kleobis in Biton. Ok. 580 pr.n.š. Fotografija: Adam Carr. 2012. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 5. 2014; 12:34]. (V javni lasti).
9.1. Apolon Belvederski. Pozno 4. ali 1. stol. pr.n.š. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 5. 2014; 13:52]. (V javni lasti).
9.2. Portret deklice. 2.stol. Fayum, Egipt. Fotografija: Clio20. Wikimedia. [Pridobljeno 19. 5. 2014; 13:25]. (V javni lasti).
9.3. Bitka pri Isu. 2.stol.pr.n.š. Fotografija: Ruthven. 2005. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5 .2014; 11:31]. (V javni lasti).
9.4. Poslikava v vili Misterijev. Ok. 50 pr.n.š. Pompeji. Fotografija: WolfgangRieger. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 19. 5. 2014; 13:33]. (V javni lasti).
10.1. Restavriran emonski zid. 1. st.pr.n.š. - 4. st. Ljubljana. Fotografija: Žiga. 2006. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 6. 2014; 15:16]. (V javni lasti).
10.2. Preostanki rimske Emone. 1. st.pr.n.š. - 4. st. Ljubljana. Fotografija: Žiga. 2008. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 6. 2014; 15:19]. (V javni lasti).
10.3. Talni mozaik nekdanje bazilike. 1. st.pr.n.š. -4. st. Ljubljana. Fotografija: Matevž Paternoster. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 6. 2014; 15:21]. (V javni lasti).
10.4. Emonec. 2/2 1. st. Ljubljana. Fotografija: Jean-Pierre Dalbéra. 2013. Flickr. [Pridobljeno 9. 6. 2014; 15:26]. (CC BY 2.0).

Video posnetek
6.1. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Arhitektura rimskega imperija. Glas: Učakar Blaž. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 14. 10. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Arhitektura rimskega imperija:
6.1.a. Rimski forum. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.b. Tempelj Antonija in Faustine. Ok. 141-161. Forum, Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18.5.2014; 20:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.c. Panteon. ok. 118-125. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.d., 6.1.e. Portik. Panteon. ok. 118-125. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:13]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.f. Notranjščina. Panteon. ok. 118-125. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.g. Kupola. Panteon. ok. 118-125. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.h. Maksencijeva bazilika. Ok. 310-320. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.i. Rekonstrukcija. Maksencijeva bazilika. Ok. 310-320. Rim. Fotografija: Georg Dehio/Gustav von Bezold. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18.05]. (V javni lasti).
6.1.j. Tloris. Maksencijeva bazilika. Ok. 310-320. Rim. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:06]. (V javni lasti).
6.1.k. Karakalove terme. Ok. 212-216. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 20:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.l. Rekonstrukcija notranjščine. Karakalove terme. Fotografija: Dinah. 2006. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:08]. (V javni lasti).
6.1.m. Tloris. Karakalove terme. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:09]. (V javni lasti).
6.1.n. Flavijski amfiteater. Kolosej. 72-80. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 5. 2014; 18:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.o. Flavijski amfiteater. Kolosej. 72-80. Rim. Fotografija: Umberto Rotundo. 2013. Flickr. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:11]. (CC BY 2.0).
6.1.p. Slavolok Septimija Severa. ok. 203 Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 13:15]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.r., 6.1.s. Trajanov steber. 106-113. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 16:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.t. Rekonstrukcija notranjščine domusa. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:16]. (V javni lasti).
6.1.u. Dioklacijanova palača. ok. 300. Split. Fotografija: Aangelo. 2003. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:17]. (V javni lasti).
6.1.v. Akvadukt. Pont du Gard. Zgodnje 1.stol. Francija. Fotografija: Wolfgang Staudt. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 5. 2014; 18:15]. (CC BY 2.0).

10. Srednjeveška umetnost

LITERATURA

1. Beckwith, J. Early christian and byzantine art. Yale University Press. London. 1979.
2. Conath, K. J. Carolingian and romanesque architecture 800–1200. Yale University Press. London. 1993.
3. Dodwell, C. R. The pictoral arts of the west 800–1200. Yale University Press, London. 1993.
4. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B. Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo. 2. Ponatis. Državni izpitni center. Ljubljana. 2008.
5. Grem, M. Gotsko slikarstvo. Evropska umetnost poznega srednjege veka II. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana. 2009.
6. Germ, M. Gotska arhitektura in kiparstvo. Evropska umetnost poznega srednjega veka I. Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2009. Ljubljana.
7. Germ, M. Uvod v ikonografijo. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ljubljana. 2001.
8. Golob., N. Umetnost na Slovenskem. Od začetkov krščanstva do konca romanike. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. 1998.
9. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik. 1. izdaja., 4. natis., DZS, Ljubljana. 2006.
10. Golob, N. Manuscripta. Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Založba Filozofske fakultete v Ljubljani in založba Narodna galerija. Ljubljana. 2010.
11. Höfler, J. Gotika v Sloveniji. Založila Narodna galerija Ljubljana. 1995.
12. Höfler, J. Osnove likovne umetnos. DZS. Ljubljana. 1977.
13. Krautheimer, R. Early christian and byzantine architecure. Yale University Press. London. 1986.
14. Koch, W. Umetnost stavbarstva, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. 1999.
15. Menaše, L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1971.
16. Parker G. Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1997.
17. Sluga, M. Atlas evropske zgodovine. Založba Slovenska knjiga. Ljubljana. 1999.
18. Wolf, N., Ingo, F. W. Masterpieces of Illimination. Taschen GmbH, Köln. 2005.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Katedrala v Aachnu. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 9:11]. (V javni lasti).
1.2. Evharistično tihožitje. 2. stoletje. Katakombe svetega Kalista, Rim. Wikipedia. [Pridobljeno 31. 5. 2014; 14:54]. (V javni lasti).
1.3. Kolosalni kip cesarja Konstantina. 4. stoletje. Foto: Jean-Christophe BENOIST. Wikipedia. [Pridobljeno 31. 5. 2014; 14:34]. (CC BY 2.5).
2.1. Prostor s prizori Orant. 4. stol. Katakombe sv. Petra in Marcelina, Rim. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 8:18]. (V javni lasti).
2.2. Dobri pastir. 2/2 3. stol. Prisciline katakombe, Rim. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 8:28]. (V javni lasti).
2.3. Kristus na prestolu. Zgodnje 5. stol. Apsidalni mozaik v cerkvi sv. Prudenziane, Rim. Fotografija: Sixtus. 2006. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 8:38]. (V javni lasti).
2.4. Srečanje Rebeke in Abrahamovega služabnika pri vodnjaku. Zgodnje 6. stol. Dunajska Geneza. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 8.44]. (V javni lasti).
2.5. Sarkofag Junija Basa. Ok. 359. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 9.00]. (Obljavljeno z dovoljenjem).
2.6. Rekonstrukcija bazilike sv. Petra. Ok. 333. Rim. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 9.05]. (V javni lasti).
2.7. Locutus Borg. Rekonstrukcija tlorisa bazilike sv. Petra. Ok. 333. Rim. Wikimedia. [Pridobljeno 2.6.2014; 9.13]. (V javni lasti).
2.8. Cerkev Božje modrosti (Hagia Sophia). 532–537. Carigrad. Fotografija: Gryffindor. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 9:49]. (V javni lasti).
2.9. Marija na prestolu med cesarjema Konstantinom Velikim in Justinijanom. Pozno 10. stol. Cerkev Božje modrosti (Hagia Sophia). Carigrad. Fotografija: Myrabella. 2013. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 10:20]. (V javni lasti).
2.10. Maksimiljanova katedra. Ok. 547. Ravena. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 10:01]. (V javni lasti).
2.11. Cerkev San Vitale. 526–547. Ravena. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 13:25]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.12. Dobri Pastir. 425–450. Mavzolej Gale Placidije. Ravena. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 13:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.13. Cesar Justinijan s spremstvom. Ok. 547. Cerkev San Vitale. Ravena. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 13:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1. Teodorikov mavzolej. 520. Ravena. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 14.05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.2. Orlovski fibuli. Ok. 500. Wikipedia. [Citirano 2. 6. 2014; 10:47]. (Citat).
3.3. Stran z inicialko. Ok. 800. Evangeliar iz Kellsa (Book of Kells). Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 10:49]. (V javni lasti).
3.4. Karel Veliki. Fotografija: Vassli. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 10:15]. (V javni lasti).
3.5. Johann Rudolf Rahn. Shema samostana Sankt Gallen. okoli leta 820. Švica. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 10:24]. (V javni lasti).
3.6. Westwerk opatije Corvey. 873–885. Nemčija. Fotografija: Spunky. 2007. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 12:05]. (V javni lasti).
3.7. Evangelist Marko. Ok. 500. Adin evangeliar. Trier, Nemčija. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 12:23]. (V javni lasti).
3.8. Slonokoščena knjižna platnica. Ok. 880. Wikimedia. [Citirano 2. 6. 2014; 12:38]. (Citat).
3.9. Cerkev sv. Mihaela. Zgodnje 11. stol. Hildesheim, Nemčija. Fotografija: Longbow4u. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 12:02]. (V javni lasti).
4.1. Tloris cerkve St. Sernin Toulouse. Ok. 1080-1120. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 13:27]. (CC BY 2.5).
4.2. Stranski ris cerkve St. Sernin. Ok. 1080–1120. Toulouse, Francija. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 13:52]. (V javni lasti).
4.3. Benediktinska opatijska cerkev. 1156–1177. Maria Laach. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 14:41]. (CC BY 3.0).
4.4. Cerkev San Miniato al Monte. 1062. Firence. Fotografija: Frank Kovalchek Flickr. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 14:53]. (CC BY 2.0).
4.5. Zahodni portal cerkve sv. Lazarja. Ok. 1130–145. Autun, Burgundija. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 15:48]. (V javni lasti).
4.6. Zahodni portal cerkve sv. Fide. Ok. 1140. Conques, francoski Pirineji. Fotografija: Jean-Pol GRANDMONT. 2004. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 15:52]. (CC BY 3.0).
4.7. Zahodni portal cerkve sv. Fide. Ok. 1140. Conques, francoski Pirineji. Fotografija: Jean-Pol GRANDMONT. 2004. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 15:52]. (CC BY 3.0).
4.8. Nikolaj iz Verduna. 1181. Detajl Klostenburškega oltarja. Fotografija: Effi Schweizer. 2010. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 16:07]. (V javni lasti).
4.9. Sv. Klemen daruje mašo. Okoli leta 1100. San Clemente, Rim. Wikimedia. [Pridobljeno 12. 3. 2015; 14:07]. (V javni lasti).
4.10. Poslikava kripte v katedrali Canterbury. Okoli leta 1180. Velika Britanija. Wikimedia. [Pridobljeno 12. 3. 2015; 14:01]. (V javni lasti).
5.1. Zadnja večerja. 12.–13. stol. Vitraj v chartrski stolnici. Fotografija: Vassil. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:39]. (V javni lasti).
5.2. Giotto. Ok. 1304–1306. Objokovanje. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikipedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:52]. (V javni lasti).
5.3. Cimabue. 1285. Križani. Wikipedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:48]. (V javni lasti).
5.4. Pol Limbourg. 1414–1416. Mesec junij. Sijajni horarij vojvode Berryjskega. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:43]. (V javni lasti).
5.5. Duccio. 1308-1311. Maesta. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 12:55]. (V javni lasti).
6.1. Marija na Salomonovem prestolu. Ok. 1270. www.ng-slo.si [Pridobljeno 19.7. 2014; 7:43]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije).
6.2. Marija zavetnica s plaščem. Okoli leta 1410. Fotografija: Irena Plahuta. 2012. Wikimedia. [Citirano 21. 1. 2015; 20:17]. (Citat).
6.3. Janez iz Kastva. Ok. 1490. Mrtvaški ples. Cerkev sv. Trojice. Hrastovlje. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 14:41]. (V javni lasti).
7.1. Giotto. Ok. 1297–1299. Sv. Frančišek pridiga pticam. Cerkev sv. Frančiška. Assisi, Italija. Wikipedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 15:04]. (V javni lasti).
7.2. Kristus med svetim Vitalisom in škofom Eklesijem. 2/4 6. stol. Apsidalni mozaik v cerkvi San Vitale. Ravena, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 18. 7. 2014; 12:07]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.3. Longitudinalni tloris. Katedrala v Amiensu, Francija. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 14:17]. (V javni lasti).
7.4. Centralni tloris. Hagia Sofia. Istanbul. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 14:19]. (V javni lasti).
7.5. Dvoranska cerkev, župnijska cerkev sv. Kancijana. 1400-1455. Kranj. Fotografija: Ljuba brank. 2013. Wikimedia. [Citirano 15. 1. 2015; 14:25]. (Citat).
7.6. Stopnjevana cerkev. Romarska cerkev Marije pomočnice. 1398-1410. Ptujska Gora. Fotografija: Janezdrilc. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 3.6.2014; 14:30]. (V javni lasti).
8.1. Cerkev sv. Marije. ½ 11. stol. Pomposa, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 10:27]. (V javni lasti).
8.2. Stolnica Naše gospe (Notre Dame). 1211–1275. Reims, Francija. Fotografija: Mattana. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 10:27]. (V javni lasti).
10.1. Freske na stropu cerkve sv. Savina. Zgodnje 12. stol. Poitou, Francija. Fotografija: Armagnac-commons. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 11:43]. (CC BY 3.0).
10.2. Oznanjenje pastirjem. Sredina 12. stol. Panteon de los Reyes. Leon, Španija. WikiMedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 11:48]. (V javni lasti).
10.3. Giotto. 1304–1306. Poklon sv. treh kraljev. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 12:07]. (V javni lasti).
10.4. Giotto. 1304–1306. Kristusov krst v Jordanu. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. WikiMedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 12:09]. (V javni lasti).
10.5. Giotto. 1304–1306. Srečanje pri zlatih vratih. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
10.6. Giotto. 1304–1306. Križanje. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 12:13]. (V javni lasti).
10.7. Giotto. 1304–1306. Zadnja večerja. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 62014; 12:19]. (V javni lasti).
10.8. Giotto. 1304–1306. Poslednja sodba. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 12:20]. (V javni lasti).

Video posnetek
1.1. Kotnik Barbara, Rau Peter. Časovnica srednjega veka. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. Glasba: Žiga Stanič. Koralni zbor Akademije za glasbo pod vodstvom profesorja Toneta Potočnika. [Pridobljeno 16. 3. 2015; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Časovnica srednjega veka:
1.1.a. Prostor s prizori Orant. 4. stol. Katakombe sv. Petra in Marcelina. Rim. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 8:18]. (V javni lasti).
1.1.b. Sarkofag Junija Basa. Ok. 359. Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 9.00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.1.c. Srečanje Rebeke in Abrahamovega služabnika pri vodnjaku. Zgodnje 6. stol. Dunajska Geneza. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 8.44]. (V javni lasti).
1.1.d. Cerkev Božje modrosti (Hagia Sophia). 532–537. Carigrad. Fotografija: Gryffindor. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 9:49]. (V javni lasti).
1.1.e. Maksimiljanova katedra. Ok. 547. Ravena. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 10:01]. (V javni lasti).
1.1.f. Marija na prestolu med cesarjema Konstantinom Velikim in Justinijanom. Pozno 10. stol. Cerkev Božje modrosti (Hagia Sophia). Carigrad. Fotografija: Myrabella. 2013. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 10:20]. (V javni lasti).
1.1.g. Teodorikov mavzolej. 520. Ravena. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 14.05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.1.h. Stran z inicialko. Ok. 800. Evangeliar iz Kellsa (Book of Kells). Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 10:49]. (V javni lasti).
1.1.i. Orlovski fibuli. Ok. 500. Wikipedia. [Citirano 2. 6. 2014; 10:47]. (Citat).
1.1.j. Cerkev sv. Mihaela. Zgodnje 11. stol. Hildesheim, Nemčija. Fotografija: Longbow4u. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 12:02]. (V javni lasti).
1.1.k. Slonokoščena knjižna platnica. Ok. 880. Wikimedia. [Citirano 2. 6. 2014; 12:38]. (Citat).
1.1.l. Evangelist Marko. Ok. 500. Adin evangeliar. Trier, Nemčija. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 12:23]. (V javni lasti).
1.1.m. Benediktinska opatijska cerkev. 1156–1177. Maria Laach. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 14:41]. (CC BY 3.0).
1.1.n. Zahodni portal cerkve sv. Fide. Ok. 1140. Conques, francoski Pirineji. Fotografija: Jean-Pol GRANDMONT. 2004. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 15:52]. (CC BY 3.0).
1.1.o. Freske na stropu cerkve sv. Savina. Zgodnje 12. stol. Poitou, Francija. Fotografija: Armagnac-commons. 2010. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 11:43]. (CC BY 3.0).
1.1.p. Sveta kapela (Sainte Chapelle). Ok. 1243–1248. Pariz, Francija. Fotografija: gnosne. 2011. Flickr [Pridobljeno 2. 6. 2014; 16:33]. (CC BY 2.0).
1.1.r. Skupina oznanjenja. Ok. 1220–1270. Zahodni portal stolnice v Reimsu, Francija. Wikipedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:08]. (V javni lasti).
1.1.s. Giotto. 1304–1306. Srečanje pri zlatih vratih. Kapela Scrovegni. Padova, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 4. 6. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
5.1. Kotnik Barbara, Rau Peter. Značilnost gotske arhitekture in kiparstva. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. Glasba: Žiga Stanič. Koralni zbor Akademije za glasbo pod vodstvom profesorja Toneta Potočnika. [Pridobljeno 27. 10. 2014; 09:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Značilnost gotske arhitekture in kiparstva:
5.1.a. Sveta kapela (Sainte Chapelle). Ok. 1243–1248. Pariz, Francija. Fotografija: pedronchi. 2009. Flickr. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 16:27]. (CC BY 2.0).
5.1.b. Sveta kapela (Sainte Chapelle). Ok. 1243–1248. Pariz, Francija. Fotografija: gnosne. 2011. Flickr [Pridobljeno 2. 6. 2014; 16:33]. (CC BY 2.0).
5.1.c. Tloris stolnice Naše Gospe (Notre Dame). 1194–1260. Chartres, Francija. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 16:40]. (V javni lasti).
5.1.d. Cerkev Saint Denis. 1140–1144. Pariz, Francija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 15:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.e. Stolnica Naše Gospe (Notre Dame). 1211–1275. Reims, Francija. Fotografija: Esther Westerveld. 2011. Flickr. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 16:27]. (CC BY 2.0).
5.1.f. Stolnica Naše Gospe (Notre Dame). 1163-1260. Pariz, Francija. Fotografija: Zuffe. 2009. Wikipedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 17:05]. (CC BY 3.0).
5.1.g. Delitev stene stolnice Naše Gospe (Notre Dame). 1194–1260. Chartres, Francija. Fotografija: Florestan. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 17:13]. (V javni lasti).
5.1.h. Obok stolnice Sv. Vida. 1341–1385. Praga, Češka. Fotografija: ElHeineken. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 11:09]. (CC BY 3.0).
5.1.i. Obok stolnice Naše Gospe (Notre Dame). 1220-1228, Amiens Francija. Fotografija: Florestan. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 6. 2014; 17:13]. (V javni lasti).
5.1.j. Obok Vladislavove dvorane. 1493–1502. Praga, Češka. Fotografija: PetrusSilesius. 2008. Wikipedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 11:30]. (CC BY 3.0).
5.1.k. Carcassone. 13. stol. Languedoc, Francija. Fotografija: Roan Shryne. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 11:48]. (V javni lasti).
5.1.l. Palazzo Vecchio. 1298–1314. Firence, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
5.1.m. Doževa palača. 1340–1448. Benetke, Italija. Fotografija: Andrew Balet. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 11:57]. (CC BY 3.0).
5.1.n. Poslednja sodba. okoli 1230–1240. knežji portal stolnice v Bambergu. Nemčija. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:07]. (CC BY 3.0).
5.1.o. Zahodni portal stolnice s sohe stebri. Sredina 12. stol. Chartres, Francija. Fotografija: Urban. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:06]. (V javni lasti).
5.1.p. Skupina oznanjenja. Ok. 1220–1270. Zahodni portal stolnice v Reimsu, Francija. Wikipedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:08]. (V javni lasti).
5.1.r. Nicola Pisano. 1260. Prižnica. Pisa, Italija. Fotografija: Yellow.Cat. 2007. Flickr. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:30]. (CC BY 2.0).
5.1.s. Krumlovska Madona. Replika. Ok. 1400. Fotografija: Ludwig Schneider. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 3. 6. 2014; 12:26]. (CC BY 3.0).
6.1. Kotnik Barbara, Rau Peter. Srednjeveška arhitektura na slovenskem. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. Glas: Gruden Breda. [Pridobljeno 16. 3. 2015; 17:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Srednjeveška arhitektura na slovenskem:
6.1.a. Kapela na Malem gradu. 12. stoletje. Kamnik. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:07]. (V javni lasti).
6.1.b. Rotunda v Selu, druga polovica 13. stoletja, Selo v Prekmurju. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.1.c. Rotunda v Selu. Druga polovica 13. stoletja. Selo v Prekmurju. Fotografija: SI-Ziga. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 16.1.2015; 15:31]. (V javni lasti).
6.1.d. Janez Vajkard Valvasor. 1679. Samostan Stična. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:21]. (V javni lasti).
6.1.e. Grafični prikaz samostana stična. Pripravil Peter Rau. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:21]. (Objavljeno z dovoljenem).
6.1.f. Križni hodnik ob samostanski cerkvi v Stični. 1136-1156. Stična na Dolenjskem. Fotografija: Ziga. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:19]. (V javni lasti).
6.1.g. Župnijska cerkev sv. Marije v Špitaliču. (Prvotno cerkev za laične brate Žičke kartuzije). Okoli leta 1190. Špitalič pri Slovenskih Konjicah. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:24]. (V javni lasti).
6.1.h. Portal župnijske cerkve v Špitaliču. 1190. Špitalič pri Slovenskih Konjicah. Fotografija: Ines Zgonc. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:26]. (CC BY 3.0).
6.1.i. Grad Podsreda. 12. – 13. stoletje. Podsreda na Kozjanskem. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 1. 2015; 13:09]. (CC BY 3.0).
6.1.j. Žička Kartuzija. Fotografija: Ines Zgonc. 2008. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 1. 2015; 13:09]. (CC BY 3.0).
6.1.k. Ostanki samostanske cerkve sv. Janeza Krstnika. 1190. Fotografija: Ines Zgonc. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 1. 2015; 13:15]. (CC BY 3.0).
6.1.l. Ostanki samostanske cerkve sv. Janeza Krstnika. 1190. Fotografija: Ines Zgonc. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 1. 2015; 13:20]. (CC BY 3.0).
6.1.m. Cerkev sv. Kancijana. Okoli 1400-1455. Kranj. Fotografija: Ziga. 2007. Wikipedia. [Pridobljeno 16.1.2015; 15:27]. (V javni lasti).
6.1.n. Cerkev sv. Kancijana. Okoli 1400-1455, Kranj. Fotografija: Ljuba brank. 2013. Wikimedia. [Citirano 17.1.2015; 15:27]. (Citat).
6.1.o. Romarska cerkev Marije pomočnice. 1398-1410. Ptujska Gora. Fotografija: SI- Ziga. Wikimedia. [Pridobljeno 16.1.2015; 13:32]. (V javni lasti).
6.1.p. Romarska cerkev Marije pomočnice. 1398-1410. Ptujska Gora. Fotografija: Janezdrilc. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 3.6.2014; 14:30]. (V javni lasti).
6.1.r. Mestna loža. 1462-1464. Koper. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 16.1.2015; 13:35]. (Objavljeno z dovoljenem).
6.1.s. »Benečanka«. prva polovica 15. stoletja. Piran. Fotografija: Marika Bortolami. 2004. Wikimedia. [Pridobljeno 16.1.2015; 13:36]. (CC BY 2.0).

11. Renesančna umetnost

LITERATURA

1. Alberti, L. B. O arhitekturi. Založba Studia humanitatis, Ljubljana. 2007.
2. Burke, P. Evropska renesansa: središča in obrobja. Založba /*cf., Ljubljana. 2004.
3. Burchardt, J. Renesančna kultura v Italiji. Založba DZS, Ljubljana. 1981.
4. Cankar, I. Razvoj stila v dobi renesanse. Slovenska matica, Ljubljana. 1936.
5. Duby, G. Daval, J. L. Sculpture. From the Reneissance to the present day, from the fifteenth to the twentieth century. Taschen, London. 2006.
6. Garin, R. Spisi o humanizmu in renesansi. Založba Filozofska fakulteta, Ljubljana. 1993.
7. Germ, M. Mahnič, K. Ostan, N. Podlipnik, B. Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo. 2. ponatis. Državni izpitni center, Ljubljana. 2008.
7. Germ, M. Italijanska umetnost zgodnje in visoke renesanse. Arhitektura in kiparstvo. Založba Filozofske fakultete, Ljubljana. 2011.
8. Golob, N. Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja., 4. natis., DZS, Ljubljana. 2006.
9. Golob, N. Umetnostna zgodovina na maturi. Založba DZS, Ljubljana. 2011.
10. Koch, W. Umetnost stavbarstva. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1999.
11. Menaše, L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1971.
12. Menaše, L. Umetnost na Slovenskem. Po sledovih renesanse. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. 1998.
13. Parker G. Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba, Ljubljana. 1997.
14. Sluga, M. Atlas evropske zgodovine. Založba Slovenska knjiga, Ljubljana. 1999.
15. Uršič, M. Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori. Poletje: drugi čas. Del I., O renesančni lepoti. str. 267–279, 289–297. Cankarjeva založba, Ljubljana. 2004.
16. Vasari, G. Življenja umetnikov. Založba Studia humanitatis, Ljubljana. 2007.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. da Vinci, Leonardo. 1495–1498. Zadnja večerja. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 9:28]. (V javni lasti).
1.2. da Vinci,Leonardo. okoli leta 1495. Skica in model helikopterja. Fotografija: Mankica Kranjec. Delo d.d. [Pridobljeno 13. 4. 2015; 14:48]. (Objavljeno z dovoljenjem Delo d.d.).
1.3. Amman, Jost. Leseni tiskarski stroj iz okoli leta 1560. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 10:43]. (V javni lasti).
1.4. Bruegel, Pieter, starejši. 1567. Kmečka svatba. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 9:35]. (V javni lasti).
2.1. da Vinci, Leonardo. Okoli leta 1490. Vitruvijski človek. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 10:37]. (V javni lasti).
2.2. Brunelleschi, Filippo. 1420–1436. Kupola florentinske stolnice. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. Wikipedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 10:37]. (CC BY 2.5).
2.3. Brunelleschi, Filippo. Kupola stolnice v Firencah. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 12:43]. (V javni lasti).
2.4. Michelozzo. 1444–1459. Palača Medici-Riccardi. Firence, Italija. Fotografija: sailko. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 13:08]. (CC BY 2.5.).
2.5. B. Alberti, Leon. Po letu 1446. Tempio Malatestiano. Rimini, Italija. Fotografija: Michele1978rimini. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 13:12]. (V javni lasti).
2.6. Bramante, Donato. 1502. Tempietto. Rim, Italija. Fotografija: Space Odissey. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 13:19]. (CC BY 2.0).
2.7. Centralni tloris, Tempietto v Rimu. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 13:23]. (V javni lasti).
2.8. Longitudinalni tloris. Stolnica v Firencah. Wikimedia. [Citirano 2. 1. 2015; 13:23]. (Citat).
2.9. Kotnik, Barbara. Renesančni arhitekti, časovni pregled. 2015. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 13:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.10. Palladio, Andrea. 1566–1606. Vila Rotonda. Vicenza, Italija. Fotografija: Graeme Churchard. 2009. Flickr. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 14:24]. (CC BY 2.0).
2.11. Dvorec Zemono. Okoli leta 1683. Zemono pri Vipavi. Fotografija: Sl-Ziga. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 14. 7. 2014; 14.39]. (V javni lasti).
2.12. Vrata Muda. 1516. Koper. 2014. Fotografija: Matej Kocjan. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 10:53]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.1. Ghiberti, Lorenzo. 1401–1402. Žrtvovanje Izaka. Krstilnica v Firencah, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 9:57]. (V javni lasti).
3.2. Ghiberti, Lorenzo. 1425–1452. Jožef v Egiptu. Krstilnica v Firencah, Italija. Wikipedia. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 10:00]. (V javni lasti).
3.3. Donatello. 1447–1453. Gattamelatta. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 11:02]. (V javni lasti).
3.4. Michelangelo. 1497–1499. Pietà. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 11:20]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.5. Michelangelo. 1505–1545. Nagrobnik za Julija II. Sv. Peter v vezeh, Rim. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 11:23]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.6. Giambologna. 1546–1580. Merkur. Fotografija: sailko. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 11:25]. (CC BY 2.5).
3.7. Cellini, Benvenuto. 1545–1554. Perzej z Meduzino glavo. Fotografija: Jastrow. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 15. 7. 2014; 11:27]. (CC BY 2.5).
3.8. Cellini, Benvenuto. 1545–1554. Perzej z Meduzino glavo. Fotografija: Marie-Lan Nguyen. Wikimedia. [Pridobljeno 13. 4. 2015; 15:20]. (CC BY 2.5.).
4.1. da Vinci, Leonardo. 1495–1498. Zadnja večerja. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 9:40]. (V javni lasti).
4.2.da Vinci, Leonardo. 1495–1498. Zadnja večerja. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 9:40]. (V javni lasti).
4.3. da Vinci, Leonardo. 1503-1505. Mona Lisa. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 10:04]. (V javni lasti).
4.4. Rafael. 1508–1511. Atenska šola. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 7. 2014; 12:47]. (V javni lasti).
5.1. da Vinci, Leonardo. 1508–1518. Sv. Ana Samotretja. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 7. 2014; 14:17]. (V javni lasti).
5.2. da Vinci, Leonardo. 1508–1518. Sv. Ana Samotretja. Wikimedia. [Pridobljeno 16. 7. 2014; 14:17]. (V javni lasti).
5.3. Tintoretto, Jacopo. 1594. Zadnja večerja. Wikimedia. [Pridobljeno 2. 1. 2015; 10:19]. (V javni lasti).
5.4. Parmigianino. 1534. Madona z dolgim vratom. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 10:51]. (V javni lasti).
5.5. Pontormo, Jacopo. 1523–1528. Polaganje v grob. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 10:53]. (V javni lasti).
5.6. El Greco. 1600–1604. Vstajenje. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 10:56]. (V javni lasti).
6.1. van Eyck, Jan. 1432. Gentski oltar (odprt). Wikipedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 12:06]. (V javni lasti).
6.2. van Eyck, Jan. 1432. Gentski oltar (zaprt). Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 12:28]. (V javni lasti).
6.3. van Eyck, Jan. 1434. Arnolfinijeva zaroka. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:61]. (V javni lasti).
6.4. Dürer, Albrecht. 1513. Vitez, Smrt in Hudič. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 13:35]. (V javni lasti).
6.5. Bosch, Hieronimus. Okoli leta 1500. Vrt naslad. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 13:49]. (V javni lasti).
6.6. Bruegel, Pieter starejši. 1565. Vrnitev lovcev. Wikipedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 13:51]. (V javni lasti).
6.7. Dürer, Albrecht. 1507. Adam in Eva. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 10:14]. (V javni lasti).
6.8. Cranach, Lucas. 1540. Lov blizu gradu Hartenfels. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 10:25]. (V javni lasti).
6.9. Holbein, Hans . 1533. Dvojni portret. Jean de Dinteville in Georges de Selve. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 3. 2015; 10:25]. (V javni lasti).
7.1. della Francesca, Piero. Okoli leta 1472. Urbinski diptih. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 13:51]. (V javni lasti).
7.2. Michelangelo. Po letu 1538. Kapitolski trg. Rim, Italija. 2005. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 14:23]. (CC BY 2.0).
7.3. Kotnik, Barbara. Časovnica zgodnje renesanse. 2015. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 14:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.4. Kotnik, Barbara. Časovnica visoke renesanse. 2015. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 14:40]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.5. Kotnik, Barbara. Časovnica pozne renesanse. 2015. [Pridobljeno 15. 1. 2015; 14:50]. (Objavljeno z dovoljenjem).
8.1. Rafael. 1508–1511. Atenska šola. Wikipedia. [Pridobljeno 16. 7. 2014; 12:47]. (V javni lasti).
9.1. Donatello. 1430–1440. David. Fotografija: Patrick A. Rodgers. Wikimedia. [Citirano 17. 7. 2014; 14:23]. (Citat).
9.2. del Verrocchio, Andrea. Okoli leta 1475. David. Fotografija: Rufus46. 2014. Wikimedia. [Citirano 22. 7. 2014; 11:51]. (Citat).
9.3. Michelangelo. 1501–1504. David. Fotografija: FLORENCEandTUSCANYto. 2011. Flickr. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:53]. (CC BY 2.0).
10.1. van Eyck, Jan. 1434. Arnolfinijeva zaroka. WikiMedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 11:61]. (V javni lasti).
10.2. van Eyck, Jan. 1435. Madona kanclerja Rolina. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
10.3. van der Goes, Hugo. Okoli leta 1480. Poklon pastirjev. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:11]. (V javni lasti).
10.4. della Francesca, Piero. Okoli leta 1460. Freske z legendo sv. križa. Wikipedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:18]. (V javni lasti).
10.5. Dürer, Albrecht. 1506. Jezus med pismouki. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:19]. (V javni lasti).
10.6. Tizian. Okoli leta 1538. Urbinska Venera. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:25]. (V javni lasti).
10.7. Rafael. 1517–1519. Portret papeža Leona X. Wikipedia. [Pridobljeno 22. 7. 2014; 12:25]. (V javni lasti).

Video posnetek
4.1. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Slikarstvo zgodnje renesanse. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 15. 3 .2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Slikarstvo zgodnje renesanse:
4.1.a. Masaccio. leto 1427. Davčni novčič. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:06]. (V javni lasti).
4.1.b. Uccello, Paolo. okoli leta 1440. Bitka pri San Romanu. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:12]. (V javni lasti).
4.1.c. Mantegna, Andrea. 1460. Kristus v vrtu Getsemani. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:20]. (V javni lasti).
4.1.d. Botticelli, Sandro. okoli leta 1485. Rojstvo Venere. Wikipedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:30]. (V javni lasti).
4.1.e. della Francesca, Piero. 1465. Dvojni portret Federica da Montefeltro in Battiste Sforza. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:16]. (V javni lasti).
4.1.f. del Verrocchio, Andrea. 1475. Kristusov krst. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:25]. (V javni lasti).
4.1.g. del Verrocchio, Andrea. 15. stol. Marija z Jezusom. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:27]. (V javni lasti).
4.2. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Slikarstvo visoke renesanse. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 15. 3 .2015; 21:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Slikarstvo visoke renesanse:
4.2.a. Rafael, okoli leta 1510, Atenska šola. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 19. 12 .2014; 15:31]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.2.b. da Vinci, Leonardo. okoli leta 1472. Oznanjenje. Marysrosaries. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:31]. (V javni lasti).
4.2.c. Michelangelo. 1506-1508. Tondo Doni. Wikipedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:31]. (V javni lasti).
4.2.d. Bellini, Giovanni. 1465. Pieta. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:33]. (V javni lasti).
4.2.e. Giorgone. 1508. Speča Venera. Wikimedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:35]. (V javni lasti).
4.2.f. Tizian. 1516-1518. Assunta. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 7. 2014; 10:09]. (V javni lasti).
4.2.g. Tizian. 1515. Ženska z ogledalom. Wikipedia. [Pridobljeno 29. 12. 2014; 15:40]. (V javni lasti).
5.1. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Michelangelo, Siktinska kapela. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 15. 3 .2015; 21:30]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Michelangelo, Siktinska kapela:
5.1.a. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela. Fotografija: Beyonde Forgetting. Flickr. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:03]. (CC BY 2.0).
5.1.b. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, strop. Wikimedia. [Citirano 30. 12. 2014; 15:07]. (Citat).
5.1.c. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, shema. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:09]. (CC BY 2.5).
5.1.d. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Noetova pijanost. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:15]. (V javni lasti).
5.1.e. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Vesoljni potop. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:20]. (V javni lasti).
5.1.f. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Žrtvovanje po vesoljnem potopu. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:25]. (V javni lasti).
5.1.g. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Izgon iz raja. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:30]. (V javni lasti).
5.1.h. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Stvarjenje Eve. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:35]. (V javni lasti).
5.1.i. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Stvarjenje Adama. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:40]. (V javni lasti).
5.1.j. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Delitev kopnega in morja. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:45]. (V javni lasti).
5.1.k. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Stvarjenje sonca in lune. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:50]. (V javni lasti).
5.1.l. Michelangelo. 1508-1512. Sikstinska kapela, Ločitev svetlobe in teme. Wikimedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:55]. (V javni lasti).
5.1.m. Michelangelo. 1536-1541. Sikstinska kapela, Poslednja sodba. Wikipedia. [Pridobljeno 30. 12. 2014; 15:59]. (V javni lasti).

12. Umetnost baroka

LITERATURA

1. Germ, M., Mahnič, K., Ostan, N., Podlipnik, B., Umetnostna zgodovina, slikovna zbirka za splošno maturo. 2. Ponatis. Državni izpitni center. Ljubljana. 2008.
2. Golob, N.,Umetnostna zgodovina: učbenik 1. izdaja., 4. natis. DZS, Ljubljana. 2006.
3. Klemenčič, M.,Francesco Robba in beneško kiparstvo v Ljubljani. Založba Rokus. 1998.
4. Klemenčič, M., Robbov vodnjak. Zgodba mestnega simbola. Založila Narodna galerija Ljubljana. 2010.
5. Koch, W. Umetnost stavbarstva. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1999.
6. Menaše, L., Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1971.
7. Parker G., Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1997.
8. Prelovšek, D., Umetnost na Slovenskem. Baročna umetnost na Slovenskem. Mladinska knjiga. Ljubljana. 1998.
9. Sluga, M. Atlas evropske zgodovine. Slovenska knjiga. Ljubljana. 1999.
10. Stele, F. Umetnost baroka na Slovenskem. Založila Narodna galerija Ljubljana. 1957.
11. Šumi, N., Krečič, A., Sapač, I.,Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka. Založil Arhitekturni muzej Ljubljana. 2007.
12. Šumi, N. Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem. Obdobje med pozno renesanso in zrelim barokom. Založil Arhitekturni muzej Ljubljana. 2000.
13. Šumi, N., Ljubljanska baročna arhitektura. Slovenska matica, Ljubljana. 1961.
14. Toman, R., (ur.), Baroque. Architecture, Sculpture, Painting. Tandem Verlag GmbH. 2007.

VIRI

Slikovno gradivo
1.1. Borromini, Francesco. 1652-1677. Cerkev sv. Neže, Rim. 2007. Wikipedia. [Pridobljeno 13. 2. 2015; 8.59]. (V javni lasti).
1.2. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1667-1669. Angeli na mostu St. Angelo. Rim, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 12:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
1.3. Caravaggio. 1601-1602. Kristus v Emavsu. Fotografija: Adrian Pingstone. Wikipedia. [Pridobljeno 5.6.2014; 12.39]. (V javni lasti).
1.4. Rubens, Peter Paul. Ok. 1618. Ugrabitev Levkipovih hčera. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 10:19]. (V javni lasti).
2.1. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1656-1667. Trg sv. Petra. Vatikan. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 13:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.2. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1658-1670. Cerkev sv. Andreja na Kvirinalu, Rim. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 8.54]. (V javni lasti).
2.3. Borromini, Francesco. 1634-1663. Cerkev sv. Karla, Rim. Wikimedia. [Pridobljeno 13. 2. 2015; 8.56]. (V javni lasti).
2.4. Borromini, Francesco. 1652-1677. Cerkev sv. Neže, Rim. Wikipedia. [Pridobljeno 13. 2. 2015; 8.59]. (V javni lasti).
2.5. Hardouin-Mansart, Jules. 1676-1687. Les Invalides, Pariz. 2006. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 12. 2014; 10.53]. (V javni lasti).
2.6. Van, Le. 1656-1661. Dvorec Vaux-le-Vicomte, Francija. 2007. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 12. 2014; 10.38]. (CC BY 2.0).
2.7. Vignola in G. della Porta. 1568-1575. Il Gesù. Rim, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 13:10]. (Objavljeno z dovoljenjem).
2.8. Vignola in G. della Porta. 1568-1575. Il Gesù. Rim, Italija. Fotografija: Jean-Christophe BENOIST. Wikimedia. [Pridobljeno 5. 6. 2014; 12:50]. (CC BY 2.5).
2.9. Vignola in G. della Porta. 1568-1575. Tloris, Il Gesù. Rim, Italija. Fotografija: Jennifer Mei. Flickr [Pridobljeno 5. 6. 2014; 12:53]. (CC BY 2.0).
2.10. Louis Le Vau in Jules Hardouin-Mansart. 1661-1708. Dvorec Versailles. Versailles pri Parizu, Francija. Fotografija: Cristian Bortes. Wikimedia. [Pridobljeno 5. 6. 2014; 13:08]. (CC BY 2.0).
2.11. Navonov trg, Rim. Fotografija: Natyss med. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 10:32]. (V javni lasti).
3.1. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1645-1652. Zamaknjenje sv. Terezije. Kapela Cornaro, cerkev Santa Maria della Vittoria. Rim, Italija. Fotografija: sailko. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 12:46]. (CC BY 2.5).
3.2. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1623-1624. David. Fotografija: Jennifer Mei. Flickr. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 12:46]. (CC BY 2.0).
3.3. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1667-1669. Angeli na mostu St. Angelo. Rim, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:35]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.4. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1648-1651. Vodnjak štirih rek. Trg Navona. Rim, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 14:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
3.5. Bracci, Pietro., Della Valle, Filippo. 1697-1751. Fontana di Trevi. Rim, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 14:05]. (Objavljeno z dovoljenjem).
4.1. Pozzo, Andrea. 1691-1694. Apoteoza sv. Ignacija Loyolskega. Cerkev sv. Ignacija. Rim, Italija. Fotografija: Bruce McAdam. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 15:56]. (CC BY 2.0).
5.1. Rubens, Peter Paul. Ok. 1615. Bitka Amazonk. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 16:31]. (V javni lasti).
5.2. Rubens, Peter Paul. 1615. Marija občuduje Jezusa. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 12. 2014; 14:05]. (V javni lasti).
5.3. Rubens, Peter Paul. 1615. Adam in Eva. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 12. 2014; 13:56]. (V javni lasti).
5.4. Rubens, Peter Paul. 1630. Parisova sodba. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 12. 2014; 13:52]. (V javni lasti).
5.5. Rubens, Peter Paul. 1618. Snemanje s križa. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 12. 2014; 13:58]. (V javni lasti).
5.6. Rubens, Peter Paul. Ok. 1618. Ugrabitev Levkipovih hčera. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 10:19]. (V javni lasti).
5.7. Velázquez, Diego. 1656. Las Meninas. Wikipedia. [Pridobljeno 10.6.2014; 10:30]. (V javni lasti).
5.8. Esteban Murillo, Bartolomé. 1678. Brezmadežna. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 10.32]. (V javni lasti).
5.9. Zurbarán, Francisco. 1633. Tihožitje s pomarančami. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 10:32]. (V javni lasti).
6.1. Ornament školjčnega motiva. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 12:03]. (V javni lasti).
6.2. Zimmermann, Dominikus. 1745-1754. Cerkev v Weisu. Zgornja Bavarska. Fotografija: Mattana. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:17]. (V javni lasti).
6.3. Bustelli, F.A. Ok. 1760. Porcelanaste figurice Comedie dell'arte. Fotografija: User:FA2010. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 11:32]. (V javni lasti).
6.4. Honoré Fragonard, Jean. 1767. Gugalnica. Wikimedia. [Pridobljeno 10.6.2014; 11:37]. (V javni lasti).
6.5. Pozzo, Andrea. 1701-1707. Stolnica sv. Nikolaja. Ljubljana. Fotografija: Žiga. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 13:56]. (V javni lasti).
6.6. Robba, Francesco. 1745. Oltar Sv. rešnjega telesa. Stolnica. Ljubljana. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
6.7. Qualio, Giulio. 1703-1706. Apoteoza sv. Nikolaja. Stolnica. Ljubljana. Fotografija: Ines Zgonc. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:20]. (V javni lasti).
7.1. Fischer von Erlach, Johann Bernhard. 1694-1749. Dvorec Schönbrunn. Dunaj, Avstrija. Fotografija: Gveret Tered. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 9:34]. (V javni lasti).
7.2. Navonov trg, Rim. Fotografija: Natyss med. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 10:32]. (V javni lasti).
7.3. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1658-1670, cerkev sv. Andreja na Kvirinalu, Rim. Fotografija: Croberto68. Wikimedia. [Pridobljeno 23. 2. 2015; 8:54]. (V javni lasti).
7.4. Straub, Jožef. 1743. Kužno znamenje. Maribor. Fotografija: Petra Čeh. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 14:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
7.5. Metzinger, Valentin. 1753. Poveličanje sv. Frančiška Saleškega. Narodna galerija Slovenije. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenija).
7.6. Robba, Francesco. okoli leta 1710. Narcisov vodnjak, Ljubljana. Fotografija: Juanma Pérez Rabasco. 2008. Wikimedia. [Pridobljeno 17. 12. 2014; 11:09]. (V javni lasti).
8.1. Borromini, Francesco. 1634-1663. Cerkev sv. Karla. Rim, Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 10:52]. (V javni lasti).
8.2. Fischer von Erlach, Johann Bernhard. 1716-1736. Cerkev sv. Karla Boromejskega. Dunaj, Avstrija. Fotografija: Jean Pierre Dalbéra. Flickr. [Pridobljeno 11.6.2014; 11:02]. (CC BY 2.0).
8.3. Prager, Lovrenc. 1761-1765. Cerkev sv. Ane. Tunjice, Slovenija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 11.6.2014; 12:03]. (Objavljeno z dovoljenjem).
9.1. Caravaggio. 1601. Križanje sv. Petra. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 12:54]. (V javni lasti).
9.2. Caravaggio. 1593-1594. Deček s košarico sadja. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 12:35]. (V javni lasti).
9.3. Caravaggio. 1594-1596. Narcis. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 12:52]. (V javni lasti).
10.1. Rembrandt. 1642. Nočna straža. Wikipedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 13:45]. (V javni lasti).
10.2. Velázquez, Diego. 1635. Las Lanzas. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 13:47]. (V javni lasti).
10.3. Rubens, Peter Paul. 1610. Avtoportret z Isabelo Brandt. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 13:49]. (V javni lasti).
10.4. Vermeer, Jan. 1658-1660. Pogled na Delf. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 13:52]. (V javni lasti).
10.5. Rembrandt. 1632. Anatomija dr. Tulpa. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6 .2014; 13:54]. (V javni lasti).
10.6. Esteban Murillo, Bartolomé. Ok. 1645. Beraček. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 13:56]. (V javni lasti).
10.7. Vermeer, Jan. 1665. Dekle z bisernim uhanom. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 13:58]. (V javni lasti).
10.8. Rubens, Peter Paul. 1634-1636. Tri Gracije. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 14:01]. (V javni lasti).
10.9. Caravaggio. 1596. Bach. Wikimedia. [Pridobljeno 10. 10. 2014; 13:14]. (V javni lasti).
10.10. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1648-1651. Vodnjak štirih rek. Trg Navona. Rim, Italija. Fotografija: Herb Neufeld. Flickr. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 17:09]. (CC BY 2.0).
10.11. Lorenzo Bernini, Giovanni. 1648-1651. Detajl vodnjaka štirih rek. Trg Navona. Rim, Italija. Fotografija: Barbara Kotnik. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 17:23]. (Objavljeno z dovoljenem).
10.12. Robba, Francesco. 1751. Vodnjak treh kranjskih rek. Fotografija: Kaktus999. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 17:15]. (V javni lasti).
10.13. Robba, Francesco. 1751. Detajl vodnjaka treh kranjskih rek. Fotografija: juanma. Wikimedia. [Pridobljeno 11. 6. 2014; 17:17]. (CC BY 2.0).
10.14. Almanach. Ok. 1670. Veselo omizje/Kvartopirci I. Narodna galerija Slovenije. [Pridobljeno 12. 6. 2014; 9:24]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).

Video posnetek
4.1. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Italijansko baročno slikarstvo. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 20. 2 .2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Italijansko baročno slikarstvo:
4.1.a. Carracci, Annibale. 1602-1603. Speča Venera. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 11:45]. (V javni lasti).
4.1.b. Carracci, Annibale. Druga polovica 16. stoletja. Smaritanka pri vodnjaku. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 11:50]. (V javni lasti).
4.1.c. Carracci, Annibale. 1596-1600. Poslikava stropa, palača Farnese. Rim. Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 15:19]. (V javni lasti).
4.1.c. Carracci, Annibale. Začetek 17. stoletja. Pieta z dvema angeloma. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 11:52]. (V javni lasti).
4.1.d. Carracci, Annibale. 16. stoletje. Marija s spečim Jezusom in Janezom Krstnikom. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 11:56]. (V javni lasti).
4.1.e. Caravaggio. 1598-1601. Poklicanje sv. Mateja. Kapela Contarelli. Cerkev San Luigi dei Francesci, Rim. Italija. Wikimedia. [Pridobljeno 6. 6. 2014; 15:24]. (V javni lasti).
4.1.f. Caravaggio. 1599. Judita obglavi Holoferna. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 12:10]. (V javni lasti).
4.1.g. Caravaggio. 1599. Tihožitje. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 12:08]. (V javni lasti).
4.1.h. Caravaggio. 1601. Nejeverni Tomaž. Wikimedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 12:04]. (V javni lasti).
4.1.i. Caravaggio. 1602. Kristusa primejo. Wikipedia. [Pridobljeno 18. 2. 2015; 12:06]. (V javni lasti).
5.1. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Holandsko baročno slikarstvo. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Rau Peter, Kotnik Barbara, Učakar Blaž. [Pridobljeno 20. 2 .2015; 20:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Holandsko baročno slikarstvo:
5.1.a. van Rijn, Rembrandt. okoli leta 1628. Avtoportret. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 16:31]. (V javni lasti).
5.1.b. van Rijn, Rembrandt. 1634. Avtoportret. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 16:35]. (V javni lasti).
5.1.c. van Rijn, Rembrandt. 1659, Avtoportret. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 16:55]. (V javni lasti).
5.1.d. van Rijn, Rembrandt. 1665-1669, Avtoportret. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 16:45]. (V javni lasti).
5.1.e. van Rijn, Rembrandt. 1662, Avtoportret. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 16:50]. (V javni lasti).
5.1.f. van Rijn, Rembrandt. 1642, Nočna straža. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:05]. (V javni lasti).
5.1.g. van Rijn, Rembrandt. 1632, Anatomija dr. Tulpa. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 16:59]. (V javni lasti).
5.1.h. van Rijn, Rembrandt. 1647-1649, Stogoldinarski list, jedkanica. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:02]. (V javni lasti).
5.1.i. Hals, Frans. 1650. Avtoportret. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:07]. (V javni lasti).
5.1.j. Hals, Frans. 1664. Regentinje zavetišča za starce v Haarlemu. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:12]. (V javni lasti).
5.1.k. Vermeer, Jan. 1665. Dekle z bisernim uhanom. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:24]. (V javni lasti).
5.1.l. Vermeer, Jan. 1656, Dekle ki bere pismo. Wiki.edia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:19]. (V javni lasti).
5.1.m. Vermeer, Jan. 1658. Mlekarica. Wikimedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:22]. (V javni lasti).
5.1.n. Vermeer, Jan. 1658-1660. Pogled na Delf. Wikipedia. [Pridobljeno 9. 12. 2014; 17:26]. (V javni lasti).
6.1. Rau, Peter. Kotnik, Barbara. Barok na slovenskem. 2015. Snemanje Ljubljane: Gašparovič, Simon. Glas: Gruden, Breda. Montaža videa: Gruden Matej. [Pridobljeno 20. 2 .2015; 22:00]. (Objavljeno z dovoljenjem).
Slike v videoposnetku Barok na slovenskem:
6.1.a. Vajkard Valvasor, Janez. Grafični prikaz Ljubljane iz leta 1689. Slava vojvodine Kranjske. Wikimedia. [Pridobljeno 10.10.2014; 12:18]. (V javni lasti).
6.1.b. Sindelar, Michal. Center of Ljubljana from Air. 2009. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 12. 2014; 18:13]. (CC BY 3.0).
6.1.c. Portret Tomaža Hrena. od leta 1625 do leta 1630. Nadškofijska palača, Ljubljana. Wikimedia. [Pridobljeno 21. 12. 2014; 18:25]. (V javni lasti).
6.1.d. Pozzo, Andrej. Stolnica Sv. Nikolaja. 1706. Ljubljana. Arhitekturni vodnik. [Citirano 22.12.2014; 7:45]. (Citat).
6.1.e. Notranjščina ljubljanske stolnice. Fotografija: Jorge Láscar. 2012. Wikimedia. [Pridobljeno 22. 12. 2014; 7:58]. (CC BY 2.0).
6.1.f. Qualio, Giulio. 1703–1706. Apoteoza sv. Nikolaja, stolnica, Ljubljana. Wikipedia. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:20]. (V javni lasti).
6.1.g. Bergant, Fortunat. Freska v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki. Jezus v vrtu Getsemani. 1764. Fotografija: Gašper Domjan. Kamra. [Citirano 22. 12. 2014; 8:52]. (Citat).
6.1.h. Kermavnar, Simona. “Cerkev sv. Štefana v Štepanji vasi”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov. 2012. Franc Jelovšek, 1744, Sv. Štefan med pismouki. ZRC-SAZU. [Citirano 22. 12. 2014; 8:55]. (Citat).
6.1.i. Metzinger, Valentin. 1753, Poveličanje sv. Frančiška Saleškega. Narodna galerija Slovenije. [Pridobljeno 10. 6. 2014; 14:20]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenija).
6.1.j. Almanach. Ok. 1670 Veselo omizje/Kvartopirci I. Narodna galerija Slovenije. [Pridobljeno 12. 6. 2014; 9:24]. (Objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Slovenije).

<NAZAJ

>NAPREJ237/237