Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Iluzija prostora

Svet si lahko predstavljamo kot ogromen prostor, ki nas obdaja. V njem bivamo, po njem stopamo. Opazujemo in čutimo ga, lahko se dotikamo predmetov, ki nas obdajajo.

Likovni ustvarjalci so se že od nekdaj ukvarjali s problemom, kako bi na dvodimenzionalni površini (risalni list, slikarsko platno, stena ...) ustvarili iluzijo tretje dimenzije, globine prostora. Načini so različni. Nekateri od njih na prav poseben način zavajajo naše oko in nas opozarjajo, kako je lahko prostor zanimiv.

François Abélanet, Travnata površina v Parizu, 2011

Na točno določeni točki travnato površino vidimo kot ogromno kroglo. Razmisli, zakaj imamo tak vtis.

Če si se dovolj poglobil v fotografijo, si opazil, da gre za ogromno travnato površino na ploščadi. Bele ukrivljene črte so te zavedle in si celotno travnato površino videl kot kroglo, torej kot telo.


Fotograf je posnel prizor tako, da je stal na točno določeni točki. Pomisli, bi bila podoba kaj drugačna, če bi jo posnel z neke druge, nekaj metrov oddaljene točke?


V spodnjem primeru je slikar ustvaril prav zanimivo optično iluzijo. Povečaj sliko in poskušaj ugotoviti, kako je umetnik dosegel vtis valjev.

 



Danilo Jejčič,  Kontrapunkt I,  1975, sitotisk

<NAZAJ
>NAPREJ1/125