Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Iluzija gibanja

Oglej si spodnje sličice. Ugotovil boš, da se med seboj razlikujejo v izbranih gibih, ko jih povezujemo med seboj. Naše oko preskakuje od ene sličice k drugi v takem časovnem zaporedju, da še vedno ločimo posamezne enote. Gibe lahko le predvidimo, vidimo pa jih ne.

 


   
     
     

 

Kaj bi se zgodilo, če bi te sličice videl v hitrejšem zaporedju?

 

 

 

Na zgornjem posnetku si lahko videl, kaj dejansko pomeni iluzija gibanja. Vtis gibanja pričaramo z menjavo 24 sličic na sekundo (angleški izraz 'frames per second - FPS'), kar bi za 10-minutni posnetek pomenilo 14.400 sličic. Človeško oko pa ne razloči že menjave 12 sličic v sekundi, kar še vedno pomeni posneti ogromno posameznih sličic. To pa je prav posebno področje ustvarjanja.
Gibanje lahko danes preprosto posnamemo, kajne? Za to uporabimo različne snemalne naprave: od telefonov, tabličnih računalnikov do filmskih kamer. Nekoč pa to ni bilo tako preprosto.


Gibljive slike
, film so ustvarili šele v 19. stoletju. Prvi filmi so nastali z risbami, temu pa so se nato pridružile fotografije. Sledil je razvoj nemega filma, nato pa je tehnologija doprinesla še zvok ter filme, kot jih poznamo danes.

 

 

<NAZAJ
>NAPREJ40/120