Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Pojem krajinske arhitekture je bil pred 18. stoletjem omejen predvsem na vrtno umetnost, urejanje vrtov premožnejšega sloja prebivalstva. Razvili so se različni slogi urejanja vrtov: baročni, renesančni in angleški vrtni slog. Vsak izmed slogov je izražal lokalne in oblikovne značilnosti časa.

Vrt je negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem in navadno namenjen sprehodom, oddihu.


Vrt pri dvorcu Schönbrunn na Dunaju, 2013 

Poznamo več vrst vrtov. Najbolj znani so nam domači manjši vrtovi, ki jih v večini urejajo naši starši.
Večje vile in gradovi imajo grajske vrtove, kjer se je nekdaj sprehajala meščanska gospoda. Poznamo tudi večje javne vrtove, ki so namenjeni gojenju ali prikazu rastlinskih vrst, to so botanični vrtovi, arboretumi in tudi skupinski vrtički.


Vrt Oranžerija v parku Versailles

 

<NAZAJ
>NAPREJ105/120