Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Prve enote za merjenje dolžine so bile poimenovane po delih človekovega telesa in po njegovih zmogljivostih. Dolžine so merili s prsti, pednji, komolci, koraki ... . Tako merjenje ni bilo zanesljivo, saj se telesne mere med ljudmi razlikujejo. Pokazala se je potreba po enotni merski enoti. Za merjenje dolžine so določili osnovno mersko enoto meter (m).

Uporabljamo tudi manjše in večje enote. Enote za merjenje dolžine od največje do najmanjše so: kilometer, meter, decimeter, centimeter in milimeter. 

Pri zapisovanju merskega števila z decimalnim številom zapišemo pred vejico število zahtevane enote, za njo pa število nižjih enot.

Primer: $2,054\,{\rm m}= 2\,{\rm m}\;0\,{\rm dm}\;5\,{\rm cm}\;4\,{\rm mm}$.

<NAZAJ
>NAPREJ345/667