Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prilagoditve živih bitij na okolje

Oglej si album slik in preberi komentarje pod njimi. razmisli, kakšne so prilagoditve teh živali ter kakšne bi bile posledice, če teh prilagoditev ne bi bilo.

Preberi spodnje besedilo in ugotovi, katera žival je opisana v katerem odstavku. V okvirčke na dnu strani vpišite ustrezne številke. V pomoč naj ti bodo slike in komentarji v levem stolpcu.

1. Samica je rjave barve, samec pa je živih barv. Samica ima varovalno barvo in je med valjenjem jajc za plenilca manj opazna, samec pa s svojimi živimi barvami privlači samico.
2. Prilagoditve prehranjevanja v odvisnosti od letnih časov. Ta žival se prehranjuje s hrano, ki je je v določenem letnem času dovolj. Pomladi in poleti predvsem lovijo glodavce, ptice in sesalce, jeseni in pozimi pa iščejo tudi plodove in gomolje gozdnih rastlin. Od tod verjetno tudi izvira pregovor 'Zvit kot ...'.
3. Nekatere živali se pred neugodnimi razmerami - nizkimi temperaturami, zaradi katerih ni njihovega glavnega plena, žuželk, umaknejo. Tak primer so ptice selivke, ki jeseni odletijo v kraje z zanje ugodnim podnebjem (npr. v Afriko).
4. Žival od novembra do aprila preživi v mirovanju. Najintenzivneje se prehranjuje jeseni, ko je v naravi največ bukovega žira in hrastovih želodov, ki so njegova glavna hrana. V tem času se mu poveča telesna masa za obdobje, ko hrane ni v izobilju. Med mirovanjem mu telesna temperatura močno upade, njegovo dihanje so močno upočasni (en vdih na dve minuti).
5. Nekatere živali z letnimi časi menjajo barvo kožuha ali perja, da so v okolju manj opazne. Ta ptica, ki v Alpah (tudi pri nas) živi nad gozdno mejo, sicer pa živi v tundrah severne poloble, ima pozimi belo perje, poleti pa rjavo.

Lastovka 3      Belka 5
Polh
4      Lisica 2
Fazan 1    
<NAZAJ
>NAPREJ247/332