Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Človek kot (glavni) vir onesnaženja

V preteklosti so bili glavni vir sprememb v okolju oz. onesnaženja naravne katastrofe (npr. vulkanski izbruhi). V zadnjih dva tisoč letih se je število svetovnega prebivalstva močno povečalo. Ob začetku našega štetja naj bi na Zemlji živelo približno 250 milijonov ljudi. V letu 2013 naj bi nas po ocenah znanstvenikov bilo nekaj več kot 7 milijard, kar pomeni, da se je število svetovnega prebivalstva v zadnjih dva tisoč letih povečalo skoraj za 30-krat! Človek je vrsta živih bitij, ki s svojo dejavnostjo povzroča največje spremembe v okolju.

Iz zgornjega grafa razberi, v katerem obdobju je bila rast svetovnega prebivalstva največja.

Kaj je onesnaženje

Človek in odpadki

Poleg tega, da se je zelo povečalo število prebivalstva, so tudi potrebe današnjega prebivalstva povsem drugačne, kot so bile potrebe prebivalstva pred dva tisoč leti. Če je v preteklosti človek potreboval le 'hrano in topel dom', danes ni več tako. Poleg naštetega v vsakdanjem življenju uporabljamo še prevozna sredstva, telekomunikacijsko opremo (računalniki in mobilni telefoni), gospodinjske aparate ... Za izdelavo vseh teh predmetov in njihovo delovanje potrebujemo ogromno surovin, materialov in energije, ki jih moramo vzeti iz narave. Do problema pride, ko teh predmetov ne potrebujemo več. Namreč veliko teh predmetov se v naravi zelo počasi razgrajuje (npr. plastika), kar pomeni, da se ne vrnejo v kroženje snovi v naravi, temveč se kopičijo. Take predmete imenujemo odpadki.

Razmisli, kakšen vpliv imajo na okolje določeni odpadki (npr. kakšen je vpliv papirja, kakšen je vpliv razlite nafte, kakšen je vpliv odvržene plastične vreče). Ali imajo vsi odpadki enak vpliv na okolje in živa bitja?

<NAZAJ
>NAPREJ303/332