Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Morski tokovi

Med plavanjem v morju se nam zgodi, da kar naenkrat začutimo hladen pas vode, močnejši tok ali vrtinec vode. To je t. i. morski tok, ki je posledica vrtenja Zemlje, temperaturnih razlik morske vode, vetrov in različnih slanosti morja. Na morske tokove vpliva tudi reliefna značilnost obale in morskega dna. Morski tok je lahko hladen ali topel. Posledica morskih tokov pa sta segrevanje in ohlajanje zraka.

HLADNI MORSKI TOK

Na območju, kjer se pojavi hladen morski tok, se zrak ne dviguje. To pa zato, ker ima večjo gostoto kot topel zrak in ostane spodaj. Tako tudi ne pride do zgoščevanja in ni padavin.

Hladna voda v loncu ponazarja hladen morski tok . Tu se hlapi ne dvigujejo in ne nastanejo kapljice.

TOPLI MORSKI TOK

Nad območjem toplega morskega toka je topel zrak. Ta se zaradi manjše gostote dviguje, se zgošča in tako nastanejo tudi padavine.

Vrela voda v loncu ponazarja topel morski tok. Hlapi se dvigajo, ohladijo in zgostijo v kapljice.

<NAZAJ
>NAPREJ109/291