Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Razvoj slovenske pisave

Reši rebus. Dobljeno geslo vsebuje ime ene od slovenskih pisav.



Kako bi se danes sporazumevali, če ne bi poznali pisave?

Kako so se predniki pisno sporazumevali, predno so sestavili črkovno/glasovno pisavo?

V katerem jeziku še danes uporabljajo zlogovno pisavo?

V katerem jeziku še vedno uporabljajo besedno pisavo?

V nadaljevanju je predstavljeno, kako se je razvijala slovenska pisava.

Od karolinške minuskule do nemške gotice

Najstarejši ohranjeni dokazi o obstoju slovenskega jezika so Brižinski spomeniki (10. stoletje), ki so bili zapisani v pisavi, imenovani karolinška minuskula. Med ključne dokumente o obstoju slovenskega pisnega jezika spada tudi Celovški ali Rateški rokopis (14. stoletje), ki je zapisan v gotici. V njej sta bili napisani tudi prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik (Primož Trubar, 1550).

Brižinski spomeniki, napisani v karolinški minuskuli

<NAZAJ
>NAPREJ101/442