Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Sporočanje je dejavnost sporočevalca oz. tvorca besedila, na katero se je treba dobro pripraviti. Sporočevalec mora za uspeh pri delu besedilo skrbno načrtovati po posameznih fazah. Te se razlikujejo glede na vrsto besedil.

V zapisanih besedilih so naslednje faze:

1. Iznajdba (invencija)

V prvi fazi sporočanja določimo, s kakšnim namenom bomo tvorili besedilo in o čem bomo govorili oz. pisali. Nato določimo, kaj bomo o izbrani temi povedali, s katerimi podtemami bomo razvijali vsebino in tako gradili besedilo. Načrt si lahko pripravimo v obliki miselnega vzorca ali opornih točk.
2. Urejanje gradiva (dispozicija)
Ko je gradivo zbrano, ga je treba ovrednotiti in določiti zapovrstje sestavin, da bo nastalo smiselno besedilo, ki bo ustrezalo namenu sporočevalca oz. tvorca besedila. Pogosto moramo po iznajdbi in določitvi zapovrstja besedilu dodati še uvod in zaključek.
3. Ubesediljenje (elokucija)
Zbrano in urejeno gradivo spremenimo v besedilo; da bo smiselno, moramo izbrati ustrezne besede, stavčne strukture, povedi in skušati posnemati zgradbo ustrezne vrste besedila, ki ustreza našemu namenu. Besedilo mora imeti rdečo nit, biti mora logično in vsebinsko zaokroženo.
4. Popravljanje besedila
Besedilo znova preberemo in pri tem skušamo upoštevati naslovnika oz. prejemnika. Ob tem presojamo ustreznost in razumljivost, pravilnost in učinkovitost besedila.
5. Prepisovanje/izboljševanje besedila in navajanje virov 
Če pišemo ročno, moramo popravljeno besedilo prepisati. Računalniško natipkano besedilo izboljšamo z uporabo tipkovnice. Dobesedne prepise iz literature označimo z narekovaji, na koncu besedila pa po abecedi navedemo podatke o viru. Pri tej fazi moramo poskrbeti tudi za ustrezno oblikovanje besedila (zapis naslova, podnaslovov, dodajanje fotografij).

Faze pri pripravi na govorni nastop so: iznajdba (invencija), ubesediljenje (elokucija), večkratno branje predloge in pomnjenje.
Besedilo večkrat preberemo, da si ga čim bolje zapomnimo, vendar se ga ne naučimo na pamet, ker takšno govorjenje po navadi ni naravno.
Izdelava pripomočkov in ponazoril
Izdelamo si pripomočke za govorno nastopanje, ki nas med nastopom usmerjajo: oporne točke, miselni vzorec, e-predstavitev. Dodamo lahko še slike in posnetke, s katerimi povedano dopolnjujemo.

Vadenje govornega nastopa
Govorno nastopanje vadimo ob ponazorilih, da je izvedba čim naravnejša. Lahko se posnamemo s kamero in/ali z mikrofonom, da slišimo morebitne jezikovne, izgovorne in prozodične napake ter vidimo svoj način nebesednega sporazumevanja. Opažene pomanjkljivosti izboljšamo.
Izvedba govornega nastopa
To je zadnja faza sporočanja, v kateri so zajete vse prejšnje faze od izbire teme do pomnjenja in izdelave vidnih ponazoril.

S črto poveži faze sporočanja z ustrezno razlago. (Ob pravilnem odgovoru se črta obarva zeleno.)



Iznajdba
Premislimo o namenu besedila, mu določimo temo in izberemo podteme.

Urejanje
Določimo zapovrstje sestavin glede na namen besedila ter dodamo uvod in zaključek.

Ubesediljenje
Gradivo spremenimo v besedilo. Upoštevamo rdečo nit, logično in zaokroženo temo.

Popravljanje
Besedilo preberemo, preverimo ustreznost glede na naslovnika. Popravimo napake.
<NAZAJ
>NAPREJ131/442