Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Orientalske književnosti

Na kaj pomisliš ob besedi orient?

 

Orientalske književnosti izvirajo iz časa najstarejših civilizacij starega veka. Najstarejša med njimi, egipčanska, se je razvila v 3. tisočletju pred štetjem, najmlajši, japonska in arabska, pa sta iz 6. stoletja. Na njihov nastanek so pomembno vplivala verstva: politeistična v starem Egiptu in Mezopotamiji ter monoteistična pri drugih ljudstvih na območju Orienta. To je obsegalo ozemlja severne Afrike, Bližnjega vzhoda, južne in srednje Azije ter Daljnega vzhoda, kjer so se razvile: egipčanska, babilonsko-asirska, starožidovska ali judovska, arabska, perzijska, indijska, kitajska in japonska književnost.

Egipčanska književnost

Najstarejša orientalska književnost je egipčanska, ki se je razvila v 3. tisočletju pred štetjem. Egipčani so razvili tudi najstarejšo pisavo – imenovano hieroglifi. Znake so najprej klesali v kamen, kasneje pa pisali na papirus. Hieroglifi so bili za jezikoslovce dolga stoletja uganka, razvozlal jih je francoski jezikoslovec Champollion leta 1822.
Egipčanska književnost je iz epike in lirike, ep in dramatika se nista razvila. Med najstarejša pesemska besedila sodijo delovne pesmi, kakršna je Pesem nosačev žita, hvalnica bogu in naravi z naslovom Himna sončnemu božanstvu, v egipčanski prozi pa zavzema pomembno mesto Sinuhejeva zgodba. Najbolj znano delo je Knjiga mrtvih, zbirka himen, molitev in zakletev, ki naj bi bile mrtvim v pomoč v onstranstvu.

Hieroglifi v karnaškem templju

<NAZAJ
>NAPREJ268/442