Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Za nadaljnji razvoj je bilo najpomembnejše trubadursko pesništvo z ljubezenskimi pesmimi (npr. ballata, svitanica, serenada, kancona). Trubadurji so bili po večini viteškega rodu, njihova poezija je bila namenjena dvoru. Izvajali so jo glasbeniki in recitatorji. Pesmi so v evropskih jezikih opevale ljubezen in hrepenenje po nedosegljivi idealizirani dami.

Vagantska poezija je pisana v latinščini, njeni avtorji so potujoči kleriki in dijaki, ki so opustili študij. Njihova lirika je posvetnega značaja s svobodomiselno in radoživo vsebino. Zbirka vagantske lirike je Carmina burana.

Pri glasbenem pouku si za Carmino burano slišal zaradi srednjeveške notne pisave. Ti znaki se imenujejo neume . Ena izmed znanih pesmi je Vsemogočna Fortuna. Poje o tem, da je sreča muhasta in neprizanesljiva. Glavna metafora sreče je kolo.

Tudi Franҫois Villon je predstavnik vagantske lirike. Prepoznaven je po svoji neposredni poeziji, sicer stereotipni po temah ljubezni, smrti, krivice, vendar svež v ubeseditvi in izbiri francoščine. (V enoti o srednjeveški epiki bo predstavljena njegova pesem Balada o obešencih.)

V Italiji je v 13. stoletju nastala nova poetična zvrst sladki novi stil (dolce stil nuovo) z začetnikom Dantejem. Lirski subjekt stopnjuje ljubezen do dekleta/ženske, ki mu pomeni ideal in ki jo obožuje. Dantejev ideal je bila Beatrice, ki jo je opeval v sonetih.

Dramatika

Cerkvena dramatika je bila sprva del cerkvenega obredja, v 14. stoletju pa so začeli zunaj cerkve uprizarjati duhovne igre. V posvetni dramatiki so v srednjem veku nastajale burke. To so manj zahtevne komične zvrsti, v katerih prevladujeta besedna in situacijska komika.

Prizor iz Škofjeloškega pasijona

Poveži poimenovanja štirih vrst srednjeveških duhovnih iger z razlagami, tako da med njimi potegneš črto. (Ko pozeleni, je odgovor pravilen.)


pasijoni
igre o Kristusovem trpljenju
misteriji
igre s svetopisemsko snovjo
mirakli
zgodbe o čudežih
moralitete
igre s poučnim, etičnim sporočilom
<NAZAJ
>NAPREJ307/442