Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Srednjeveška književnost je izraz za zelo različna literarna besedila, ki so nastala v evropskem srednjem veku, tj. med 5. in 15. stoletjem. Srednji vek sta močno zaznamovala krščanstvo in fevdalizem. Krščanstvo je bilo v Rimskem cesarstvu sprejeto kot državna vera v začetku 4. stoletja, enotna vera pa je bila sredstvo pri utrjevanju države. Večji del prebivalstva je bil nepismen, besedna ustvarjalnost nepismenega človeka se je ohranjala z ustnim izročilom. Središče kulture so bili samostani, kasneje še univerze. Vsak stan je razvil svojo kulturo in književnost. Ustvarjalci verske književnosti so bili kleriki, idejno, motivno je bila vezana na krščanstvo. Nastajale so cerkvene himne ter liturgične in duhovne drame (misteriji, mirakli, pasijoni).
Plemiška književnost se je razvila med plemiči v visokem srednjem veku, snov je bila iz viteškega in dvornega življenja. Najstarejši ohranjeni ep iz 8. stoletja je Beowulf, ki združuje pogansko in krščansko tradicijo. Viteški romani so sprva vsebovali antično snov, kasneje pa viteške motive ob keltski mitološki snovi. Poudarjali so ljubezen do dame. Sprva so bili romani še v verzih, kasneje pa v prozi. Plemiška kultura je razvila trubadursko liriko z družbeno sprejetim pesnikovim oboževanjem idealne dame.
Meščanstvo je postalo vplivno v poznem srednjem veku. Gojili so duhovno dramatiko in posvetno gledališče (moralitete, burke). Predstavnik vagantske književnosti je pisec balad in romanc Franҫois Villon. Italijanska lirika pa se je začela s sladkim novim slogom, v njem je pesnil Dante Alighieri.
Na Slovenskem se je v 10. stoletju zaradi pokristjanjevanja začelo obdobje pismenstva. Tedaj je nastal najstarejši slovenski rokopis Brižinski spomeniki. Iz 14. stoletja izhaja Rateški ali Celovški rokopis, iz 15. stoletja pa Stiški ali Ljubljanski in Starogorski. Večina slovenskih rokopisov, nastalih v poznem srednjem veku, ima versko-cerkveno vsebino. Napisali so jih tuji duhovniki, saj so upoštevali razglas Karla Velikega, naj z verniki molijo v razumljivem jeziku.

Oglej si sintezo obravnavane snovi.

Poveži literarne vrste/zvrsti na levi strani z ustrezno značilnostjo na desni.


junaški
ep
Ima nacionalno osnovo in v verzih pripoveduje o narodnih junakih.
sladki novi slog
Lirski subjekt obožuje opevano damo in ji izpoveduje ljubezen.
viteški roman
V prozi pripoveduje o viteškem in dvornem življenju.
cerkvena dramatika
Vanjo se uvrščajo mirakli, misteriji in moralitete.
<NAZAJ
>NAPREJ309/442