Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Renesančno pripovedništvo

Novela o sokolu je ena izmed novel v zbirki Dekameron, ki je nastala med letoma 1348 in 1353. Zbirka šteje 100 novel, anekdot in kratkih zgodb s skupnim pripovednim okvirom. Trije mladeniči in sedem mladenk se pred kugo umakne iz Firenc na podeželje in tam si vsak dan pripovedujejo zgodbe. Tako nastane 100 zgodb, med katerimi prevladujejo novele. Novela je bila v renesansi oznaka za književno zvrst/vrsto kratkega obsega in s snovjo iz sodobnega življenja. Ima en sam dogodek ali predmet, okrog katerega je strnjena pripoved. V noveli nastopa malo oseb, dogajanje je dramatično (kratek zaplet, stopnjevanje do vrha, preobrat, srečen ali žalosten konec – zgradba dramskega trikotnika). V celotni zbirki so izpostavljene renesančne ideje, kot so: poveličevanje naravne zvitosti in razuma, lepota duha in telesa, čutni užitki ... V Dekameronu se pripoveduje o erotični in duhovni ljubezni, ljudskem praznoverju, cerkvenih dostojanstvenikih, meščanih, plemičih, prebrisanosti ... Novelo o sokolu pripoveduje Fiammetta (5. dan, 9. novela), glavni motiv pa je sokol, okrog katerega teče celotno dogajanje. Tema novele je viteška in požrtvovalna ljubezen do plemenite dame.

Andreuccio iz Perugie je peta novela drugega dne, pripoveduje jo Fiammetta. Govori o Andreucciu, ki pride v Neapelj z namenom, da bi kupil konja, pri tem pa v eni noči doživi tri zanimive dogodivščine, v katerih so ga želeli ogoljufati. Vendar se na koncu zanj vse dobro konča, saj se vrne domov z rubinastim prstanom.

Novela o bistroumni Filipi je sedma novela šestega dne, pripoveduje jo Filostrat. Novela nakazuje na podrejenost žensk v takratni družbi in na zahtevo po enakosti spolov. Govori o ženinem prešuštvu. Ko jo mož najde v ljubimčevem naročju, jo prižene pred sodnika, kjer junakinja Filipa z bistroumnim govorjenjem doseže spremembo zakona za prešuštvo.


Don Kihot je prvi novoveški roman in parodija na viteške romane srednjega veka. Izšel je v dveh delih, prvi leta 1605, drugi pa 1615. Tudi v Don Kihotu se prepletajo renesančne značilnosti, med katerimi najbolj izstopajo človekova samozavest, ponos, razumskost in svobodna izbira poti. Glavna tema romana je nasprotje med idealizmom (med preživetimi viteškimi ideali, ki jih zastopa don Kihot, ki velikokrat ne loči fantazij od stvarnosti in meji že na norost) in realizmom (občutkom za realnost, ki ga predstavlja Kihotov oproda Sančo Pansa). Tako za roman kot osrednjega junaka je značilna tragikomičnost (don Kihot postane vitez žalostne podobe, saj se vse, kar stori, sprevrže v zlo, njegova dejanja pa so groteskna. Osrednja ideja romana je poleg kritike srednjeveških romanov tudi jasno izražena človekova pravica do svobodne izbire.

Dopolni miselni vzorec o renesančnem pripovedništvu.


<NAZAJ
>NAPREJ348/442