Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Preizkus znanja 3

Preberi besedilo, na katerega se navezujejo naloge 1 od 16.

ZELIŠČAR – POKLIC PRIHODNOSTI?
V Ajdovščini je usposabljanje za zeliščarje končala tretja skupina, jeseni po certifikat

Za marsikoga, ki že ima neformalno znanje, izkušnje in spretnosti, je zeliščar lahko poklic prihodnosti, pa naj bo to dolgotrajno brezposelni ali nekdo, ki se je odločil za spremembo poklica. Na Ljudski univerzi v Ajdovščini je konec usposabljanja za zeliščarje namenjen podelitvi priznanja tretji skupini udeležencev.

Zdaj so se prvič usposabljali tudi brezposelni, izobraževanje pa jim je financiral zavod za zaposlovanje. Na izobraževanje so bili napoteni tisti kandidati, ki so imeli že precej neformalno pridobljenega znanja, izkušenj, vizijo in konkretne cilje. Ena izmed njih, Bernarda Repič, prebivajoča v Danah pri Sežani, je brez zaposlitve že enajsto leto. »{Apatična;brez volje} zaradi tega nisem, ni pa vedno lahko, ko za štiričlansko družino s svojimi prihodki skrbi le mož. Kljub temu mojima otrokoma ničesar ne manjka: sem bolj skromna, znam se obrniti in postoriti marsikaj. Z zelišči se ukvarjam, a ne poklicno. Ko sem ostala brez službe, sem se temu področju odločila še bolj posvetiti. Rada bi pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarja in pozneje kaj iz tega tudi iztržila,« opisuje svoje načrte.

»Vračam se k naravi. Ko sem bila še zaposlena, je bilo to težko, saj si bil ves dan v službi. Zdaj je drugače. Zelišča nabiram in predelujem. Želeč si, da bi v prihodnje imela veliko njivo, razmišljam, da bi zelišča lahko gojila in jih tudi prodajala. Pol hektara bi bilo za začetek že dovolj,« meni Repičeva. Trg na Krasu in Vipavskem je za to kulturo precej okrnjen zaradi brezposelnosti.

Helena Furlan, organizatorka izobraževanja Ljudske univerze Ajdovščina, pritrjuje, da so od udeležencev usposabljanj zahtevali aktivno sodelovanje. »Že med programom se jih spodbuja, da pokažejo, katero znanje imajo, da nevidno postane vidno. Imamo pisna preverjanja znanja, pripravljamo različne tradicionalne izdelke ter v naravi prepoznavamo in nabiramo rastline. To je zagotovo velika prednost tega programa,« poudarja.

Zeliščar ne more biti vsak

Do zdaj so izvedli tri usposabljanja, ki se jih je udeležilo okoli 35 ljudi, prav vsi, prijavljeni v postopek pridobitve certifikata, so bili uspešni. »Zeliščar ni tako preprosto postati, kot si mogoče kdo misli. Znanje se gradi na dolgi rok, saj mora dobro poznati širok nabor rastlin in njihove lastnosti za pridelavo. Imeti mora dober finančni načrt, zagotovljene kupce in površine za pridelavo, orodje, sadilni material ... Med drugim mora vedeti, kako bo zelišča prideloval ali nabiral, upoštevati mora zakonodajo, zagotavljati kakovost in še marsikaj. Poleg tega mora biti pripravljen na vseživljenjsko učenje, kar pa ni težava, saj so naši zeliščarji zelo vedoželjni,« ugotavlja Furlanova.

Prirejeno po: Katja Željan. 2014. Zeliščar – poklic prihodnosti? Delo.

<NAZAJ
>NAPREJ322/547