Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

SLAVKO OSTERC (1895–1941)

Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja je začetnik slovenske sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta 1927, je do svoje smrti poučeval na Konservatoriju in Akademiji za glasbo.

Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi, značilnimi za evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni vojni postal vzornik mlajšim skladateljem.

Suita za orkester (1929), ki jo je skladatelj napisal po študiju v Pragi, je čudovit primer neoklasicistične skladbe. Za zgled je skladatelj vzel baročno suito in skladbo oblikoval v pet stavkov. Stavki sicer ne predstavljajo plesov, ampak v njih opisuje različna razpoloženja.

Prisluhni uvodnim taktom 4. stavka Suite za orkester in ubesedi razpoloženje, ki ga poskuša ponazoriti skladatelj.

Katero družino glasbil si prepoznal v slišanem odlomku skladbe? Odgovor: GODALA .

Prisluhni odlomku pesmi Slavka Osterca Belokranjske nagajivke in zapoj pesmi Francetu in Juretu.

 

Osterc je bil prvi slovenski skladatelj, ki je pisal komorna dela za nenavadne kombinacije inštrumentov. Največjo priljubljenost je dosegel s svojim delom {Nonet;Skladba Nonet predstavlja Slavka Osterca kot ekspresionista. Poudarek v tem dvostavčnem delu je torej v izrazu, ne v obliki.} iz leta 1937.

<NAZAJ
>NAPREJ36/115