Ali si se kdaj vprašal, zakaj so nekatere stavbe bolj privlačne od drugih?
- Posamezni deli so skladni s celoto.
- So lepega videza.
- Imajo zanimive kombinacije lesa in kamna.
- Razporeditev je simetrična.
Odgovor se skriva v kompoziciji.
O kompoziciji smo že govorili. Spomni se slik ali kipov, ki so bili oblikovani v simetrični ali asimetrični kompoziciji. Pomisli na umetniška dela, oblikovana v trikotni, krožni, poševni in drugih kompozicijah. Prav tako ima kompozicija velik pomen tudi v arhitekturi.
Pojem kompozicija označuje sestavljanje, razporeditev manjših delov v večje celote. Pojasnjuje tudi medsebojni odnos med posameznimi deli in med umetnino kot celoto.
Umetniki so že davno v zgodovini v svojih delih oblikovali kompozicijska načela in jih prenašali na svoje učence. Za vsakega pomembnega umetnika bi lahko rekli, da je imel svoj sistem komponiranja, ki je bil značilen prav zanj.
Kompozicijska načela so načini, po katerih se v likovnem oblikovanju posamezni deli učinkovito povezujejo med seboj in na ta način vzpostavljajo likovni red.
Ali se ti zdi izraz železniške kompozicije (vlak, ki ga sestavljajo potniški ali tovorni vagoni z lokomotivo) povezan s pojmom kompozicije likovnega dela oziroma kompozicijo v arhitekturi?
Izraz komponirati pomeni sestavljati oziroma zlagati.
Drži. Ne drži.Tako kot za druga likovna področja so tudi na področju arhitekture pomembna kompozicijska načela, ki vzpostavljajo likovni red. Zaradi prostorskega značaja arhitekture se težave kompozicije pri arhitekturi kažejo nekoliko drugače kot pri slikarstvu. Kompozicija na sliki vendarle deluje le v okviru nekega slikovnega polja, pri arhitekturi pa ta deluje v prostoru. Vemo pa, da različni prostori na nas različno učinkujejo in nam s tem vzbujajo različna občutja.