Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

GLOBOKI TISK

Beseda grafika izhaja iz grške besede graphein in pomeni vrezovanje v neko površino. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa grafika pomeni likovno umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje.

 

Grafika se je začela razvijati v 15. stoletju, ko sta se razvijali tehniki lesoreza in jedkanice. V tistem času je Gutenberg iznašel tiskarski stroj, ki je vplival na razvoj industrijske grafike in na tiskanje knjig. Na nadaljnji razvoj pa je najbolj vplivala iznajdba fotokopirnih strojev in računalnikov. K industrijski grafiki štejemo vse vrste tiskov; revije, knjige, zemljevide, znamke, letake, plakate, potiske majic ... 

Za umetniško grafiko je pomembno 16. stoletje, ko je v Nemčiji ustvarjal Albrecht Dürer, ki je znan po številnih bakrorezih, jedkanicah, lesorezih.

Albreht Dürer, Sv. družina, 1512, suha igla

<NAZAJ
>NAPREJ53/125