Zmago Posega, Brez naslova, 1993, marmor |
Za kiparstvo obstajata tudi poimenovanji plastika in skulptura. V nasprotju s sliko, si kip ogledamo z vseh strani, zato obstaja tudi več različnih pogledov nanj.
Obhodna plastika je prostostoječi kip, ki ga lahko obhodimo, relief pa je kiparska oblika, ki je vezana na ploskev.
Kadar kip predstavlja podobo resničnega sveta, kot so to figure, predmeti, rastlinske oblike ..., je to predmetni kip. Nepredmetni (abstraktni) kip pa je upodobitev podob iz umetnikovega notranjega sveta.
Kipar mora skrbno načrtovati razporeditev kiparskih gmot, da doseže stojnost oz. stabilnost kipa.
Michelangelo, Pietà, 1499, marmor |
Pri vsakem kiparskem delu prepoznamo:
• Tehniko izdelave, material in postopke oblikovanja.
• Motiv (človeški, živalski, abstraktni ...).
• Vrsto kompozicije glede na središčno os:
- simetrična,
- nesimetrična.
Simetrični kipi delujejo umirjeno in statično, nesimetrični pa so bolj razgibani, dinamični, živi.
• Vrsto kompozicije glede na postavitev kiparskega dela (gledano z določenega stojišča):
a) prosta kompozicija, |
d) vodoravna (horizontalna) kompozicija, |
b) krožna kompozicija, | e) poševna (diagonalna) kompozicija, |
c) trikotna kompozicija, | f) navpična (vertikalna) kompozicija. |
Pojem kompozicija označuje razporeditev posameznih delov umetnine v neko celoto. Pri oblikovanju premišljeno sestavljamo vse elemente, da dosežemo želeni videz.