Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek


Zmago Posega, Brez naslova, 1993, marmor

Za kiparstvo obstajata tudi poimenovanji plastika in skulptura. V nasprotju s sliko, si kip ogledamo z vseh strani, zato obstaja tudi več različnih pogledov nanj.

Obhodna plastika je prostostoječi kip, ki ga lahko obhodimo, relief pa je kiparska oblika, ki je vezana na ploskev.
Kadar kip predstavlja podobo resničnega sveta, kot so to figure, predmeti, rastlinske oblike ..., je to predmetni kip. Nepredmetni (abstraktni) kip pa je upodobitev podob iz umetnikovega notranjega sveta.

Kipar mora skrbno načrtovati razporeditev kiparskih gmot, da doseže stojnost oz. stabilnost kipa.

Michelangelo, Pietà, 1499, marmor

Pri vsakem kiparskem delu prepoznamo:


• Tehniko izdelave, material in postopke oblikovanja.
• Motiv (človeški, živalski, abstraktni ...).
• Vrsto kompozicije glede na središčno os:
- simetrična,
- nesimetrična.

Simetrični kipi delujejo umirjeno in statično, nesimetrični pa so bolj razgibani, dinamični, živi.
• Vrsto kompozicije glede na postavitev kiparskega dela (gledano z določenega stojišča):

a) prosta kompozicija,
d) vodoravna (horizontalna) kompozicija,
b) krožna kompozicija, e) poševna (diagonalna) kompozicija,
c) trikotna kompozicija, f) navpična (vertikalna) kompozicija.

Pojem kompozicija označuje razporeditev posameznih delov umetnine v neko celoto. Pri oblikovanju premišljeno sestavljamo vse elemente, da dosežemo želeni videz.

<NAZAJ
>NAPREJ65/125