Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kubistični slikarji so izbrane objekte razdeljevali na geometrijske oblike. V likovne motive so vključevali tudi časopisne izrezke ... Kubizem je imel velik vpliv na odmik od prepoznavnih podob, kar je značilno za porajajočo se abstrakcijo.

 

George Braque, Tihožitje Le Jour, 1929, olje na platnu

Abstraktni umetnik se izraža z uporabo točk, linij, barvnih ploskev, tekstur. V svoja dela vključuje tudi kose tkanin, mrež in drugih gradiv, s katerimi na površini slike doseže svojstven učinek. Vse to sestavlja v nove povezave, celoto, ki poudarja morda harmonijo, poetičnost, morda napetosti, kontraste ... Abstraktne slike gledalcu puščajo veliko svobode, saj vsak v njih najde svoje lastno doživetje.

Izraz abstrahiranje pomeni nekaj odvzeti, odmisliti. V procesu nastajanja abstrakcije lahko umetnik izbrano podobo poenostavi in si zanjo izmisli novo, drugo obliko, drugačen izraz, svojstveno barvo.

 

Paul Klee, Večerni ogenj, 1939, olje na lesu 

Kot si opazil, abstraktne upodobitve ne posnemajo resničnega sveta.
Včasih nam šele naslov umetniškega dela pojasni misel umetnika. Lahko si predstavljamo, da je abstraktna slika okno, skozi katerega gledamo v nek svet - v umetnikov duhovni svet.

 

<NAZAJ
>NAPREJ35/120