Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kiparstvo v arhitekturi

V nasprotju s slikarstvom, za katerega je značilno izražanje na ploskvi, kipar svojo zamisel izrazi v gmoti ali masi, torej v otipljivem, fizičnem volumnu.

Na zgornjem posnetku si videl obhodni, prostostoječi kip. To pomeni, da se zaradi njegove tridimenzionalnosti lahko sprehodiš okrog njega in si ga ogledaš z vseh strani. Seveda tako doživiš več različnih pogledov nanj, saj ga na vsakem koraku vidiš nekoliko drugačnega. Bolj kot je kip razgiban, tem bolj so lahko pogledi nanj različni.
Kip ima svojo maso, obliko in površino, vse to pa sestavlja kiparski prostor ali volumen.

Stavbo slovenskega parlamenta v Ljubljani pogosto vidimo v medijih. Po vsej verjetnosti si se tudi že kdaj sprehodil tam mimo. Si bil pri tem pozoren na številne kipe, ki obkrožajo vhodna vrata, portal?

Premisli, v čem se postavitev kiparskih figur, ki obkrožajo portal, razlikuje od kipa v prejšnjem posnetku. Si si te kiparske figure lahko ogledal z vseh strani?
Kipi na posnetku so pritrjeni na stavbo, zato si teh kipov ne moremo ogledati z vseh strani. Figure, ki krasijo vhod, niso samostojna, prostostoječa plastika, temveč pripadajo pročelju stavbe. Tu nastane posebno razmerje med ravnimi linijami arhitekture in razgibanimi, mehkimi oblikami kipov.

<NAZAJ
>NAPREJ71/120