Človeško oko zaznava svetlobo z valovno dolžino od približno 400 nanometrov do približno 700 nanometrov.
Zadnjo steno očesa pokriva za svetlobo občutljiva plast, mrežnica, ki je gosto prepletena z živčnimi končiči (svetlobnimi fotoreceptorji). To so čepki za gledanje podnevi in palčke za gledanje ponoči.
Čepki so različno občutljivi za posamezne valovne dolžine močnejše svetlobe. Palčke so občutljive pri šibki osvetlitvi.
Občutljivost čepkov | Vtis barve, ki ga dobi vidni center možganov. |
450 nm |
modra |
550 nm |
zelena |
600 nm |
rdeča |
Če svetloba sestoji iz valovnih dolžin vseh pasov vidnega dela spektra v enakih količinah, potem jo očesno-možganski sistem zazna kot belo svetlobo. Če pa na mrežnico ne pade svetloba, torej če v vidni center možganov ne pride noben dražljaj, imamo občutek črne barve.
S fizikalnega vidika se to zgodi zaradi različnega loma svetlobnih valov v leči očesa. Valovi se lomijo pod različnimi koti in različno vplivajo na očesno žarišče.
Svetlobni valovi, s katerimi zaznavamo rdečo barvo, se lomijo pod ozkim kotom. Zato je žarišče za očesno mrežnico, na kateri barve ostro zaznavamo. Zdi se nam, da je rdeča barva močno povečana in zato bližje kot v resnici.
Svetlobni valovi, s katerimi zaznavamo modro barvo, se uklanjajo pod širokim kotom. Žarišče teh valov je pred mrežnico in oddaljuje modro barvo od našega očesa.