Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

čitalnice

»Ljubite svoj narod in mu bodite zvesti do zadnjega izdihljaja!« (D. Jenko)

V prvi polovici šestdesetih let 19. stoletja so začeli ustanavljati čitalnice. Te so imele pomembno vlogo pri {krepitvi slovenske narodne zavesti;Podobno vlogo kot čitalnice so imeli društvo Južni sokol, Dramatično društvo v Ljubljani, Mohorjeva družba in Slovenska matica.}. Predvsem je bil velik pomen čitalnic v obmejnih krajih.

Prvo čitalnico so ustanovili v {Trstu;Čitalnica v Trstu se je imenovala Slovanska čitavnica. Z delovanjem je začela januarja 1861.}, drugo v Mariboru, tretjo pa v Ljubljani, ta pa je kaj hitro postala vzor vsem preostalim čitalnicam. Delovale so v vseh večjih {mestih in pozneje tudi na podeželju;Do leta 1869 je bilo že več kot 60 čitalnic.}.

 

Čitalnice so bile zbirališče slovenskih izobražencev in drugih meščanov, ponekod celo kmetov. Prireditve so potekale v gostinskih, kazinskih in zasebnih sobah.

V čitalnicah so začeli organizirati prireditve, imenovane »bésede«, na katerih so izvajali zborovske pesmi, samospeve, klavirske in redko tudi orkestrske skladbe slovenskih in slovanskih avtorjev.

Niso pa manjkale niti igre, recitacije in politični govori.

Bésede so bile narodnoprebudne. Razvijale so slovensko besedo, literaturo, dramatiko in znanost.

ZBOROVSKA GLASBA

V času čitalništva je nastalo ogromno čudovite zborovske glasbe in samospevov.

Samospev je:

V čitalnicah so začeli ustanavljati pevske zbore. Pozneje so ustanovili tudi pevsko šolo, kjer so se lahko pevci šolali. Petje in glasba sta bila namreč zelo pomembna pri vzdigovanju slovenske narodnosti.

 

V tem času je nastajalo veliko moških pevskih zasedb in zborov.

Pravilno dopolni.

Moški pevski glasovi so tenor (najvišji moški pevski glas), bariton in bas (najnižji moški pevski glas).

Skladatelji, ki so vodili čitalniške zbore, so zanje pisali pesmi na besedila, ki so krepila narodno zavest in bila v skladu s političnim programom Slovencev. Besedila teh pesmi so bila zanosna, velikokrat pa so opevala tudi naravne lepote domovine. Tako se je prav zaradi čitalnic začela razvijati slovenska zborovska glasba.

Pomen bésed je bil tudi ta, da so spodbujali umetnike, zlasti skladatelje, k pisanju skladb z domoljubnim značajem.

<NAZAJ
>NAPREJ91/127