Sredi 19. stoletja je val narodnega prebujenja zajel skoraj vso Evropo. Za sabo je pustil kup odličnih skladateljev in njihovih glasbenih mojstrovin.
V tem času je tudi Nemčija iskala svojo narodno enotnost. Iz številnih kneževin se je združila v enotno državo in z industrijsko revolucijo postala mogočna država. Glasba velikega skladatelja Johannesa Brahmsa je nastajala ob dramatičnem zgodovinskem ozadju Nemčije, ki so ga zaznamovale politične spletke in prelivanje krvi.
S prihodom Otta von Bismarcka se konfederacija Nemčija in Prusija zedinita v Nemško cesarstvo – svetovno velesilo. Razglasitev Nemškega cesarstva (na sliki), ki se je zgodila v Versaillesu sredi poražene Francije, je skladatelj Brahms proslavil z Zmagoslavno pesmijo – Triumphlied. |
Narodno prebujenje se je ob koncu 19. stoletja dotaknilo tudi delno pozabljenih skandinavskih držav, kot sta Norveška in Finska. Državi sta postopoma začeli oblikovati svojo narodno identiteto s pomočjo osebnosti, kot sta bila norveški skladatelj Edvard Grieg in finski skladatelj Jean Sibelius.
19. stoletje je bilo zlata doba orkestralne glasbe. Skladatelji Brahms, Grieg, Sibelius in predstavnik pozne romantike Gustav Mahler so večino svojih del napisali prav za orkester.
Katere izmed omenjenih glasbenih oblik so namenjene orkestru?
simfonija | sonata | koncert |
samospev | simfonična pesnitev | orkestrska suita |
Orkester je bil že v obdobju klasicizma razdeljen na štiri instrumentalne skupine: godala, pihala, trobila in tolkala. Taka delitev ostaja tudi v romantiki, vendar se število izvajalcev znatno zviša, do 100 in celo več. |
Nov poklic – dirigent V klasicizmu so bili orkestri manjši, vlogo dirigenta je imel čembalist ali koncertni mojster – prvi violinist. V romantiki, že zaradi večjega števila izvajalcev in želje po čim boljši interpretaciji skladateljevih idej, se pojavi poklic dirigenta. |