Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Detajl friza templja Amon-Raja v Karnaku, Egipt, 15. stol. pr. n. št.

S kiparskim okrasjem so bogato opremljali svoje arhitekturne dosežke stari Egipčani. Njihove zgradbe so bile posvečene faraonom, ki so imeli status bogov. Egipčani so z reliefi in kipi okraševali vhode v grobnice, v veličastne stene templjev so vrezovali nizke in ugreznjene reliefe ... Pred vhode templjev so postavljali reliefno okrašene obeliske, na katere so faraoni s hieroglifi zapisali misli o svojem življenju.
Stari Grki so krasili templje, stari Rimljani pa so se veliko zgledovali po Grkih. Rimska arhitektura je imela veličastne razsežnosti. Z arhitekturnim kiparstvom so okraševali svoja svetišča in tržnice, imenovane bazilike. Gradili so kopališča, gledališča in vile, kjer kiparskega okrasja ni manjkalo. Kultura Grkov in Rimljanov je bila zgled mnogim poznejšim obdobjem.

Srednji vek (obdobje romanike in gotike) je veliko pozornosti posvečal vhodom v katedrale, ki so razkošno obdani z reliefnimi skulpturami.

Bonanno Pisano, detajl zvonika v Pisi, Italija, 1173-1372

Zahodni portali katedrale Notre-Dame v Parizu, 1163-1345

<NAZAJ
>NAPREJ74/120