Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Potem ko je čas renesanse v 16. stoletju uporabljal manj kiparskega okrasja na stavbah, je pozneje, v obdobju baroka, kiparsko okrasje zopet dobilo večji pomen. Kipi so zasedli niše v fasadah, obdali stebre, oplemenitili stopnišča in druge dele stavb.

Bazilika svetega Petra v Rimu, 1506-1626

Naj še omenimo zanimiv pojav v arhitekturnem kiparstvu na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zanj je značilno reliefno okrasje na pročeljih stavb, na ograjah, stopniščih in drugih notranjih prostorih. Okrasje ima povečini elegantno stilizirane, vijugasto prepletene oblike, lahko pa ima tudi geometrijske vzorce. Umetnostno gibanje se imenuje secesija. Nastalo je na Dunaju, prepoznamo pa ga tudi na številnih stavbah v Ljubljani.

Za moderno arhitekturo so značilne ravne linije in izčiščene oblike, zato je tudi arhitekturnega kiparstva manj. Še vedno pa naletimo na prav atraktivne kipe, vezane na arhitekturo.

Claes Oldenburg, Dropped Cone, 2001, jeklo, poliester in les, na stavbi Neumarkt Galerie v Kölnu, Nemčija  

<NAZAJ
>NAPREJ75/120