Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Narava nam je dana, v njej smo si izoblikovali bivališča in zaradi ugodja ter koristi jo ohranjamo in skrbimo zanjo.
Zunanji prostor, ozemlje, zapolnjeno z elementi nežive in žive narave, je krajina. Na svetu so predeli, kamor človek ni posegel. Taka krajina je naravna krajina.


Vrt Majorelle v Marakešu, Maroko 

Naloga krajinske arhitekture je načrtovanje, oblikovanje in vzdrževanje odprtih javnih prostorov in zelenih površin v urbanih naseljih, mestih.

Strokovnjaki, krajinski arhitekti povežejo stavbe z naravo in ustvarijo bivanje v mestih privlačnejše, udobnejše in funkcionalno. S poznavanjem botanike, arhitekture in preostalih posebnosti izbirajo med mnogimi vrstami zelenja, grmovnic, dreves, s katerimi izoblikujejo razne predele v mestih. Tako nastajajo vrtovi, parki, ozelenela sprehajališča, nabrežja rek, otroška igrišča, križišča, drevoredi, trgi ...
Krajinski arhitekti pri urejanju in oblikovanju skrbijo tudi za varstvo okolja.

 

Jožef Plečnik, Trnovski pristan 

<NAZAJ
>NAPREJ107/120