Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Pri globokem tisku pripravimo matrico tako, da po površini matrice razimo risbo z jekleno iglo ali drugimi rezili. Ta tehnika se imenuje suha igla. Motiv lahko nanesemo na matrico tudi z jedkanjem v močni kislini. Tehniki, pri katerih uporabljamo jedkanje, se imenujeta jedkanica in akvatinta.

Med slovenskimi ustvarjalci se je v tehniki suhe igle izražal tudi umetnik Vladimir Makuc.  

Vladimir Makuc, Oven na groblji, 1995, barvna suha igla 

Pri risanju po kovinski plošči igla ob robovih linije pušča brazde, kovino dvigne, a je ne odstrani. V te dvignjene dele se poleg poglobljenih delov pri nanašanju ulovi barva. To daje suhi igli občutek mehkobe in žametnosti.

Matrico za globoki in visoki tisk lahko pripravimo tudi z nanašanjem disperzijskega lepila na ploščo iz lepenke. Tehnika se imenuje kolagrafija.

Rudi Skočir, Figura, 1983, suha igla

Suha igla omogoča tonske vrednosti prek velikega razpona linij, od nežnih sivin do močnih in temnih linij.

Kako je umetnik ustvaril temne linije v tej grafiki?

<NAZAJ
>NAPREJ57/125