Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Barvna perspektiva

Tople barve imajo lastnost, da se opazovalcu navidezno približujejo, hladne barve pa se mu navidezno oddaljujejo. Tudi predmeti, ki so toplih barv, se nam zdijo večji v primerjavi z enako velikimi predmeti v hladnih barvah.

To lastnost barv izkoristijo slikarji in fotografi, kadar želijo na sliki poudariti globino prostora.

Temu načinu prikaza prostora na sliki pravimo barvna perspektiva.

Georges Seurat, Gravure: študija nekega večera, 1890, olje na platnu

Zračna perspektiva

Predmeti, ki so blizu opazovalca, so izraziti. Jasno vidimo njihove obrise in podrobnosti. Z oddaljevanjem barve bledijo, postajajo sive in modrikaste, dokler njihovi obrisi ne izginejo v daljavi. Oblike, podrobnosti in obrise oddaljenih predmetov vidimo nejasno, zabrisano.
Kadar želijo slikarji prikazati na sliki izrazit prostor, bodo v bližini spodnjega roba slike naslikali izrazite, ostre oblike, ki jih lahko tudi intenzivno obarvajo. Oddaljene oblike bodo naslikali modrikasto ali sivo.

Temu načinu prikaza prostora na sliki pravimo zračna perspektiva.

Način zračne perspektive pri svojem delu izkoriščajo tudi fotografi, ilustratorji in drugi likovni ustvarjalci.

Mirko Bijuklič, Meglice, 2013

<NAZAJ
>NAPREJ23/120