Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Že leta 1927 je Alexander Calder, najbolj znan ustvarjalec mobilov, opozoril na možnost gibajočih se kipov. Njegovi prvi gibajoči se kipi so bili pravzaprav mehanske igračke, s katerimi je v mali cirkuški areni uprizarjal predstave za svoje prijatelje.

Alexander Calder, Cirkus, 1926-31, tkanine, žica in drugi materiali

Calder je ustvaril veliko mobilov. Eni so čisto majhni, drugi zelo veliki. Njegov mobil Drevo, ki stoji v Zürichu (Švica) je prav veličasten.


 

Prav v tem je tudi čar mobila: s premikanjem njegovih delov se spreminja tudi kiparski prostor. Zdi se nam, da je kip, ki ga imamo pred seboj, vsak trenutek drugačen.
Prav posebne premikajoče se kipe je ustvaril Švicar Jean Tinguely. Zbiral je razne odvržene predmete in iz njih ustvaril stroje. Njegovi kipi so iz koles vlakov in drugih vozil, raznih kovinskih okvirov, motorjev in drugih odpadkov, kakršne danes imenujemo staro železo. Zanimivo pri tem umetniku je, da je vse to železje skombiniral tako, da se giblje. Tinguely je vsekakor eden najpomembnejših predstavnikov kinetične umetnosti. Ena izmed njegovih kinetičnih skulptur je postavljena pred Muzejem Tinguely v Baslu.



 

Jean Tinguely, Fontana pred muzejem Tinguely v Baslu (Švica), 1917, kovina

<NAZAJ
>NAPREJ80/120