Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

W. A. MOZART IN OPERA

{Opera;Opera je glasbena oblika, kjer nastopajoči pojejo, igrajo in plešejo ob spremljavi orkestra. Beseda lahko predstavlja tudi operno hišo, kjer se odvijajo operna dela.} je s skladateljem Mozartom doživela ogromen razvoj. Čeprav je na tem področju ustvaril veliko nesmrtnih stvaritev, sta največjo popularnost dosegli operi {Figarova svatba;FIGAROVA SVATBA (1786) je komična opera (opera buffa) o pretkanem grofu, ki poskuša zapeljati sobarico svoje žene, a ga razkrinkajo.} in {Čarobna piščal;ČAROBNA PIŠČAL (1791) je spevoigra (singspiel) o princu in služabniku, ki s pomočjo čarobnih glasbil rešujeta ljubljeni dami.}.

Pozorno preberi napovednik dogodka in odgovori na vprašanja.

Katera glasbena ustanova bo izvedla opero?

Vstavi manjkajoče besede.

Glasbo za opero Čarobna piščal je skladatelj Mozart napisal leta 1791 , v zadnjem letu svojega življenja. Libreto (besedilo) opere je napisal Emanuel Schikaneder. Premiera opere (prva javna izvedba) v SNG Maribor bo 3. oktobra. Orkestru bo dirigiral Robert Houlihan.

W. A. MOZART IN SIMFONIJA

Ta štiristavčna instrumentalna glasbena oblika, napisana za orkester, je bila s skladateljem Wolfgangom Amadeusom Mozartom na tako visoki ravni predvsem zaradi njegovega velikega predhodnika, Josepha Haydna, ki je bil tudi Mozartov osebni prijatelj.

Zagotovo prepoznaš 1. stavek Mozartove Simfonije št. 40, K550.

Simfonija št. 41 v C-duru, K551, je zadnje Mozartovo simfonično delo in krona njegovega orkestrskega ustvarjanja. Zagotovo si zasluži vzdevek Jupiter (vrhovni rimski bog), ki je nastal pozneje in skladatelj zanj ni vedel. Ta simfonija kraljuje nad vsemi do tedaj napisanimi. Posebne vrste mojstrovina je zadnji, 4. stavek, kjer se prepletata sonatna oblika in umetnost fuge. Prisluhni zvočnemu primeru.

Poveži pare.

opera Čarobna piščal
programska glasba
Simfonija št. 41
absolutna glasba
Število napačnih: 0
<NAZAJ
>NAPREJ14/127