Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756–1791)

Dunajski klasik, Wolfgang Amadeus Mozart, je vsesplošno znan kot glasbeni genij. Čudežni otrok, ki je koncertiral in komponiral še preden so se njegovi vrstniki naučili brati, je v svojem življenju ustvaril ogromen opus, kljub temu pa umrl reven. Med naravo Mozartove glasbe in naravo njegovega življenja je opazna velika razlika. Glasba je harmonična, skladna in večkrat tudi lahkotna, med tem ko je bilo njegovo življenje ravno nasprotno, težko in tragično.

Ustvaril je več kot 600 del. Skladateljevo zadnje delo je Rekviem, ki ga je do konca napisal njegov učenec.

REKVIEM je poslovilna maša za pokojnega, ki se lahko izvaja tudi kot samostojna večstavčna koncertna skladba.

 

koncert

Koncert je tristavčna glasbena oblika za enega ali več solističnih glasbil in orkester. Stavki si navadno sledijo v zaporedju hiter-počasen-hiter. Koncert je običajno krajši od simfonije. Obliko je koncert začel dobivati že v baroku, ko so izvajali concerto grosso (veliki koncert) in solistični koncert. V klasicizmu se je koncert razvil do oblike, kot jo poznamo danes. Za njegov razvoj ima zasluge predvsem skladatelj Mozart, ki ga imenujemo tudi oče sodobnega koncerta. Poudaril je solistovo individualnost, dal koncertu simfonično podobo in dodelal sonatno obliko prvega stavka.

 

opera

Opera je s skladateljem Mozartom doživela ogromen razvoj. Čeprav je na tem področju ustvaril veliko nesmrtnih stvaritev, sta največjo popularnost dosegli operi Figarova svatba in Čarobna piščal. Opera buffa in singspiel sta s skladateljem pridobili največ.

FIGAROVA SVATBA (1786) je opera o pretkanem grofu, ki poskuša zapeljati sobarico svoje žene, a ga razkrinkajo.

ČAROBNA PIŠČAL (1791) je spevoigra (singspiel) o princu in služabniku, ki s pomočjo čarobnih glasbil rešujeta ljubljeni dami.

Prisluhni Uverturi iz opere Figarova svatba.

 

UVERTURA je krajše delo za orkester, običajno uvod k operi ali baletu. Od 19. stoletja se je uveljavila tudi kot samostojna oblika.

Opera Figarova svatba je:

simfonija

Simfonija št. 41 v C-duru, K551, je zadnje Mozartovo simfonično delo in krona njegovega orkestrskega ustvarjanja. Zagotovo si zasluži vzdevek Jupiter (vrhovni rimski bog), ki je nastal pozneje in skladatelj zanj ni vedel. Ta simfonija kraljuje nad vsemi do tedaj napisanimi.

 

Skladateljevo glasbeno zapuščino je v seznam uredil Ludwig von Köchel. Mozartova dela po tem seznamu označujemo s črko K ali KV (po priimku Köchel). 

 

<NAZAJ
>NAPREJ15/127