Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

KLASICIZEM NA SLOVENSKEM

Pod vplivom francoskega razsvetljenstva se je tudi pri nas rodilo preporodno gibanje in poudarilo narodnostni vidik. Čeprav se mecen Žiga Zois s francosko revolucijo ni strinjal, je ravno on zaslužen, da se je klasicizem na Slovenskem razvijal skoraj vzporedno s klasicizmom po Evropi. Za razsvetljenstvo na Slovenskem sta pomembna tudi takratna vladarja avstrijskih dežel, Marija Terezija in Jožef II. Bila sta razsvetljena absolutista, ki sta vpeljala številne reforme: leta 1772 je med drugim osnovna šola postala dostopna vsem otrokom iz vseh slojev.

Žiga Zois je na glasbenem področju skrbel tudi za izbiro italijanskih opernih skupin, ki so prihajale gostovat v Ljubljano, in za občasno prevajanje italijanskih arij v slovenščino.

Kje si že slišal za Žigo Zoisa?

Filharmonična družba

V nasprotju z Academio Philharmonicorum, ki je bila izrazito plemiška ustanova, je bila nova Filharmonična družba, ustanovljena leta 1794,  od vsega začetka stvar meščanstva. Ustanovila je orkester in pevski zbor in imela dobre stike z glasbenim svetom tedanje Evrope. V času Ilirskih provinc je bilo delovanje filharmonične družbe prekinjeno. Čas ponovnega razvoja se je začel leta 1816, ko je njeno vodstvo prevzel novi direktor Janez Krstnik Novak. Pod njegovim vodstvom je družba leta 1814 med drugim izdelala tudi predlog o ureditvi javnega glasbenega šolstva.

 

Kaj je zapisano na stavbi današnje Slovenske filharmonije?

Poleg Ludwiga van Beethovna so med častnimi člani Filharmonične družbe tudi Joseph Haydn ter pozneje še skladatelja Niccolo Paganini in Johannes Brahms.

 

Nekaj inštrumentov iz tega časa je še ohranjenih, najlepša pa je zbirka na Ptujskem gradu. Na Ptuju je takrat delovala tudi ptujska godba, ki je bila znana daleč naokoli.

<NAZAJ
>NAPREJ28/127