Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

JAKOB ZUPAN IN BELIN

Na Slovenskem sta bila v tistem času najpomembnejša skladatelja Jakob Zupan in Janez Krstnik Novak. Jakob Frančišek Zupan je znan kot avtor prve slovenske opere Belin. O njegovem življenju vemo le, da je bil pevec, violinist in skladatelj ter tudi eden izmed ustanovnih članov Slovenske filharmonije.

 

Katera njegova glasbena oblika je posneta na tej zgoščenki?

 

Belin je prva opera v slovenskem jeziku, ki je bila leta 1780 uglasbena po libretu Antona Feliksa Deva. Delo je bilo posvečeno umestitvi novega glavarja Dežele Kranjske. Glasba opere je vse do leta 2008 veljala za izgubljeno, ko je njen rokopis odkril Milko Bizjak. Na podlagi urejenih in natisnjenih rokopisov je posnel, ustvaril in izdal niz zgoščenk v zbirki Glasbena dediščina Slovenije.

 

 

Opera je napisana v treh dejanjih. Vsako izmed njih vsebuje po dve baročni ariji, recitative ter igrane vložke.

Več podatkov o operi Belin poišči na spletu.

 

JANEZ KRSTNIK NOVAK IN FIGARO

Slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart je idejo za komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi dobil pri francoskem komediografu Pierru de Beaumarchaisu. Ta je napisal komedijo Figarova svatba, ki je navdihnila Mozarta za istoimensko opero. Linhart je želel popestriti svojo komedijo z glasbenimi točkami, kar je prepustil tedanjemu skladatelju in direktorju Filharmonične družbe Janezu Krstniku Novaku. Zaradi kakovosti njegove glasbe se je gledališka igra Figaro približala operi.

<NAZAJ
>NAPREJ29/127