Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Že konec 16. stoletja je v Firencah krog učenjakov poskušal oživiti antično dramo, pri kateri naj bi sodelovali pevski solisti, zbor in orkester. Claudio Monteverdi je s svojo operno mojstrovino Orfej začetnik velike baročne opere, katere največji avtor je bil Georg Friedrich Händel. V baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši.

 

Skoraj dve stoletji pozneje si je meščanstvo kot nov napredni družbeni sloj začelo ustvarjati svoj lasten slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, saj je novo obdobje odprlo javna gledališča in koncertne dvorane tudi širšemu krogu ljudi, ki je tako lahko aktivno sodeloval pri oblikovanju nove umetnosti. Ker je meščanstvo na odru želelo videti sebe, so se začele oblikovati različne smeri – tudi v operi.

 

Baročna opera seria z bogovi in junaki ter velikimi recitativi in arijami se je še vedno izvajala, a čedalje bolj jo je spodrivala komična opera buffa. Vesela opera je vplivala na okorele oblike opere serie, saj je upodabljala like iz meščanskega življenja. Končno pa je meščanstvo dobilo opero tudi v svojem, nemškem jeziku.

 

Največji operni skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart je že pri 12 letih napisal svojo prvo komično opero, zaradi česar so ga označili za čudežnega otroka. Pisal je vse tri smeri opere, med najbolj znane pa sodijo komične opere Figarova svatba, Don Juan in Take so vse. Po Dunaju so si požvižgavali napeve iz Figara, medtem ko Čarobna piščal spada med njegova najgloblja dela.

Prva slovenska opera

Na fotografijah sta programski list in kopija dela zaključne arije opere Belin. Tovrstna kopija se imenuje faksimile.

Zaradi podpornikov, kakršen je bil mecen Žiga Zois, preporodno razsvetljeno gibanje ni zaostajalo niti na Slovenskem.  Medtem ko sta Marija Terezija in Jožef II. izvajala reforme in med drugim omogočila otrokom iz vseh slojev osnovno šolanje, je Žiga Zois skrbel celo za prevode italijanskih arij v slovenščino.

 

Prvo slovensko opero Belin je leta 1780 napisal pevec, violinist in skladatelj Jakob Frančišek Zupan in je veljala za izgubljeno, dokler je leta 2008 ni našel Milko Bizjak.

 

Na novo ustanovljena Filharmonična družba z orkestrom in pevskim zborom je imela dobre stike z glasbenim svetom tedanje Evrope. Po prekinitvi njenega delovanja je vodstvo prevzel Janez Krstnik Novak, ki je uglasbil slovensko gledališko igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta in jo poimenoval Figaro.


<NAZAJ
>NAPREJ30/127