Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Simfonija

Simfonija je praviloma glasbena oblika za orkester in ima štiri stavke. Sledijo si v naslednjem zaporedju: 

1. stavek (hiter) v {sonatni obliki;Sonatna oblika je sestavljena iz ekspozicije, izpeljave, reprize in code.};

2. stavek (počasen) v {pesemski obliki;Pesemska oblika se lahko pojavi v drugem stavku simfonije kot trodelna oblika. Nastane s ponovitvijo 1. dela po različnem 2. delu (ABA).} ali {témi z variacijami;Téma z variacijami je glasbena oblika, kjer skladatelj predstavi osnovno glasbeno misel in jo v nadaljnjem poteku skladbe spreminja, vendar mora biti téma še vedno prepoznavna.};

3. stavek ima plesni {(menuet);Menuet je srednje hiter plesni stavek francoskega izvora v tridelnem taktovskem načinu in v tridelni obliki (menuet-trio-menuet).} ali šaljivi {(scherzo);Scherzo je samostojna skladba ali stavek, ki ima šaljiv plesni karakter.} značaj;

4. stavek (hiter, živahen) v obliki {rondoja;Rondo je večdelna glasbena oblika, kjer se del A večkrat ponovi – kroži, vmes pa se pojavljajo še drugi deli (ABACADA).} ali v sonatni obliki.


Haydn Mozart Beethoven

Zagotovo si bil presenečen, ko si zaslišal vokal v tej sicer instrumentalni glasbeni obliki. Gre za inovacijo in drzno potezo skladatelja Beethovna, ki je pozneje navdihnila tudi druge skladatelje (Mendelssohn, Mahler).

SIMFONIJE skladatelja Beethovna

Ludwig van Beethoven je še posebej znan po svojih devetih simfonijah. V njih je dvignil standard orkestralnega igranja, saj so zahtevale večji orkester, prisotnost številnih virtuozov in celo tehnični napredek v izdelavi inštrumentov. Med najpogosteje izvajanimi so:

SIMFONIJA ŠT. 5 – Simfonija usode

Osnutek simfonije je bil napisan dve leti za Heiligenstadtsko oporoko. Skladatelj je povedal, da temačen začetni motiv ponazarja trkanje usode na vrata, kar kaže skladateljevo nemoč ob izgubljanju sluha.

Prisluhni motivu »usode« v uvodnih taktih 5. simfonije.

Kako se imenuje glasbeni simbol nad polovinko v drugem in zadnjem taktu? Vpiši odgovor. {Namig;Glasbeni simbol, ki podaljša trajanje tona.}

Odgovor: KORONA .

<NAZAJ
>NAPREJ20/127