Robert Schumann – skladatelj (1810–1856)
LUDWIG VAN BEETHOVEN
Ludwig van Beethoven se je rodil leta 1770 v Bonnu (Nemčija). Poznamo ga kot izrednega pianista in skladatelja. Svojo glasbeno pot je začel v klasicističnem slogu, njegovo delo pa predstavlja pomemben preboj v romantiko. Njegov vesel značaj je prekinila postopna izguba sluha, ko je bil star komaj 28 let. Žalost je v samoti prelival v skladanje. |
Iz klasicizma je prevzel nekatere klasične oblike: simfonijo, koncert, klavirsko sonato in godalni kvartet, ki jih je zelo razširil, saj so nekatere precej daljše. Skladbam pa je dodal širino tudi v drugem pomenu besede, na primer v smislu izraznosti in orkestracije. V njegovih koncertih lahko opazimo, da imata solist in orkester čedalje večjo samostojno in neodvisno vlogo ter se čudovito dopolnjujeta.
Po Beethovnovi smrti, leta 1827 na Dunaju, so našli neodposlano pismo, v katerega je izlil svojo ljubezen. Namenjena je bila »nesmrtni ljubljeni«, katere identiteta še danes ni znana. Zagotovo je moral biti močno zaljubljen, saj je nekoč izjavil: »Raje bi napisal 10.000 not kot eno črko abecede.«
Simfonija je praviloma glasbena oblika za orkester in ima štiri stavke.
4 . stavek (hiter, živahen) v obliki rondoja ali v sonatni obliki.
3 . stavek ima plesni (menuet) ali šaljivi (scherzo) značaj;
1 . stavek (hiter) v sonatni obliki;
2 . stavek (počasen) v pesemski obliki ali témi z variacijami;
Ludwig van Beethoven je še posebej znan po svojih devetih simfonijah. V njih je dvignil standard orkestralnega igranja, saj so zahtevale večji orkester, prisotnost številnih virtuozov in celo tehnični napredek v izdelavi inštrumentov. Med najpogosteje izvajanimi so Simfonija št. 3 – Eroica, Simfonija št. 5 – Simfonija usode, Simfonija št. 6 – Pastoralna, Simfonija št. 7 in Simfonija št. 9 – Koralna, ki je zaradi razsežnosti stavkov in globine izraza vrhunec simfoničnega ustvarjanja nasploh. Skladatelj je v 4. stavku prvič dodal zbor. Takrat je bil že popolnoma gluh, pa vendar je kljub vsemu trpljenju za besedilo izbral Odo radosti Friedricha Schillerja, ki je danes evropska himna.
- opera Fidelio
- Sonati za klavir št. 8 – Patetična in št. 14 – V mesečini
- Koncert za klavir št. 5 – Imperator in Koncert za violino
- godalni kvarteti
- klavirska skladba Za Elizo