Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Naravo bi razneslo, če bi poskušala ustvarjati nič drugega kakor Beethovne.

Robert Schumann – skladatelj (1810–1856)

LUDWIG VAN BEETHOVEN

Ludwig van Beethoven se je rodil leta 1770 v Bonnu (Nemčija). Poznamo ga kot izrednega pianista in skladatelja. Svojo glasbeno pot je začel v klasicističnem slogu, njegovo delo pa predstavlja pomemben preboj v romantiko. Njegov vesel značaj je prekinila postopna izguba sluha, ko je bil star komaj 28 let. Žalost je v samoti prelival v skladanje.

Iz klasicizma je prevzel nekatere klasične oblike: simfonijo, koncert, klavirsko sonato in godalni kvartet, ki jih je zelo razširil, saj so nekatere precej daljše. Skladbam pa je dodal širino tudi v drugem pomenu besede, na primer v smislu izraznosti in orkestracije. V njegovih koncertih lahko opazimo, da imata solist in orkester čedalje večjo samostojno in neodvisno vlogo ter se čudovito dopolnjujeta.

 

Po Beethovnovi smrti, leta 1827 na Dunaju, so našli neodposlano pismo, v katerega je izlil svojo ljubezen. Namenjena je bila »nesmrtni ljubljeni«, katere identiteta še danes ni znana. Zagotovo je moral biti močno zaljubljen, saj je nekoč izjavil: »Raje bi napisal 10.000 not kot eno črko abecede.«

SIMFONIJA

Simfonija je praviloma glasbena oblika za orkester in ima štiri stavke.

V okenca vpiši zaporedno številko stavkov, kot si sledijo v simfoniji.

4 . stavek (hiter, živahen) v obliki rondoja ali v sonatni obliki.

3 . stavek ima plesni (menuet) ali šaljivi (scherzo) značaj;

1 . stavek (hiter) v sonatni obliki;

2 . stavek (počasen) v pesemski obliki ali témi z variacijami;

SIMFONIJE SKLADATELJA BEETHOVNA

Ludwig van Beethoven je še posebej znan po svojih devetih simfonijah. V njih je dvignil standard orkestralnega igranja, saj so zahtevale večji orkester, prisotnost številnih virtuozov in celo tehnični napredek v izdelavi inštrumentov. Med najpogosteje izvajanimi so Simfonija št. 3 – Eroica, Simfonija št. 5 – Simfonija usode, Simfonija št. 6 – Pastoralna, Simfonija št. 7 in Simfonija št. 9 – Koralna, ki je zaradi razsežnosti stavkov in globine izraza vrhunec simfoničnega ustvarjanja nasploh. Skladatelj je v 4. stavku prvič dodal zbor. Takrat je bil že popolnoma gluh, pa vendar je kljub vsemu trpljenju za besedilo izbral Odo radosti Friedricha Schillerja, ki je danes evropska himna.

DRUGA POMEMBNA BEETHOVNOVA DELA

- opera Fidelio

- Sonati za klavir št. 8 – Patetična in št. 14 – V mesečini

- Koncert za klavir št. 5 – Imperator in Koncert za violino

- godalni kvarteti

- klavirska skladba Za Elizo


<NAZAJ
>NAPREJ22/127