Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

SLOVENSKA GLASBENA ROMANTIKA

Slovenska glasbena romantika se je začela razvijati šele v drugi polovici 19. stoletja. V prvi polovici tega stoletja je še vedno imela glavno vlogo ljubljanska Filharmonična družba, ki je organizirala koncerte in izvajala glasbeno izobraževanje za svoje glasbenike. V njej so sprva sodelovali slovenski in nemški glasbeniki in ljubitelji glasbe, njeno uspešnost pa potrjujejo tudi njeni častni člani.

Stavba, v kateri je od leta 1801 delovala ljubljanska Filharmonična družba, je danes Slovenska filharmonija.

Da bi Filharmonična družba dobro delovala, so upoštevali pravila, ki so bila zapisana v pravilniku, imenovanem statut. Preberi odlomek iz statuta, ki določa pravila za orkestrske instrumentaliste. Če sodeluješ pri mladinskem pevskem zboru, so ti takšna pravila zagotovo znana.

Vse težje skladbe so potrebovale izobražene glasbenike, in ker je ljubljanska Filharmonična družba postajala pretežno nemška, so leta 1872 ustanovili Glasbeno matico. Njen cilj je bil ohranjanje slovenske ljudske dediščine, imela pa je tudi svojo glasbeno šolo. Podpirala je ustvarjalnost, saj je izdajala dela slovenskih skladateljev.

Odrsko ustvarjanje je spodbudilo nastanek Dramatičnega društva, ki si je prizadevalo za poklicno slovensko gledališče, ob koncu stoletja pa Slovensko deželno gledališče, kjer so uprizarjali drame in opere.

Poslopje na sliki, zgrajeno kot deželno gledališče, je danes ljubljanska operna hiša. Razglednica je iz 1. polovice 20. stoletja.

<NAZAJ
>NAPREJ81/127