Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v Nemčiji pred prvo svetovno vojno. Izraz, ki je nastal kot nasprotje impresionizmu, izhaja iz latinske besede expressus, kar pomeni izraz. Iz te iste besede izhaja tudi angleška beseda: »to express« – izraziti se. Gibanje se je pojavilo kot posledica človekove stiske ob grozeči svetovni vojni. V svetu so se pojavili kaos, zmeda, nesoglasje in zato je človek čutil notranjo stisko, tesnobo, bolečino, osamljenost, ogroženost, strah ipd.

Ekspresionizem v ospredje postavlja novega človeka in obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.

Ekspresionizem se je pojavil v vseh vrstah umetniškega ustvarjanja: od književnosti (drama, poezija, proza) do likovne umetnosti, kjer slikar uporablja ostre robove in močne kričeče barve, ki imajo simboličen pomen. Bistvo ekspresionizma je DEFORMACIJA: avtor deformira predmet, saj nanj iztisne svoje občutke, skladatelj in izvajalec pa deformirata glasbo.

Najbolj značilne ekspresionistične prvine pri Slovencih najdemo v delih Marija Kogoja, Srečka Kosovela in Ivana Preglja.

S pomočjo različnih virov ugotovi, kaj se je na Slovenskem zgodilo leta 1918, v katerega umeščamo tudi začetek ekspresionizma.

Skladatelj Arnold Schönberg pa je imel tudi žalostno osebno zgodbo, ki je povzročila stiske in posledično spremembe v njegovem stilu komponiranja. Njegov novi način pisanja glasbe je postal tako drugačen, da je povzročal škandale na koncertih.

Sicer je samouk Arnold Schönberg ustvaril krog umetnikov, ki so se upirali vsej tradiciji in zakonom, ki so veljali v glasbi. Tako imenovana Druga dunajska šola raziskuje novo ATONALNO GLASBO. Izmišljali so si najrazličnejše kompozicijske načine, med katerimi smo omenili dodekafonijo – 12-tonsko kompozicijsko tehniko.

Atonalna glasba že 100 let buri duhove. Ljudje se ob njej sprašujejo, kaj sploh glasba je in kje so meje v estetiki in lepoti. Nekateri ustvarjalci glasbe menijo, da je glasba REFLEKSIJA ČASA, V KATEREM JE NASTALA, zato ne more biti »lepa«, če je čas grd, poln strahov in stisk.

Primerjaj posnetka in zapisa za godalni kvartet.

 TONALNO ATONALNO
   


<NAZAJ
>NAPREJ15/115