Le malo kje v okupirani Evropi je bilo glasbeno življenje tako pestro, vsestransko in bogato kot na slovenskih tleh med slovenskimi borci v času 2. svetovne vojne.
Med letoma 1941 in 1945 je potreba po izražanju upora proti okupatorju, ljubezni do domovine in svojega naroda, pravice do svojega ozemlja in narodnosti spodbudila in navdihnila tako ustvarjalce kot poustvarjalce k umetniškemu in amaterskemu delovanju.
Amater je nekdo, ki
Delovali so razni pevski zbori, godbe, pri večjih vojaških enotah celo kulturniške skupine, radijske postaje, tiskarne, ki so izdajale partizanske pesmarice, tečaji, na katerih so vzgajali zborovodje, gledališča in glasbene šole, prirejali so nešteto mitingov (srečanj) in drugih kulturnih prireditev.
Razmisli, kako je takšna glasba vplivala na partizana, ki je daleč od doma, v nemogočih pogojih, prestrašen, velikokrat lačen in premražen branil svobodo svoje – in danes tvoje – domovine.
Z ustrezno barvo obarvaj besede, s katerimi bi lahko opisal občutke v slišani skladbi.
Pogum | Negotovost | Ponos |
Obup | Pripadnost | Zaskrbljenost |
Optimizem | Brezvoljnost | Moč |
Odločnost | Volja | Vdaja |
Ali meniš, da ima ta skladba danes še vedno takšno moč? Zakaj?
Pogovori se s sošolcem.
Glasba {NOB;narodnoosvobodilni boj} je postala množična, za kar so poskrbeli predvsem ljudje, ki so hoteli in morali peti zaradi svoje notranje potrebe, da so si dajali duška, za vlivanje moči in volje ali da so lažje prebrodili težke trenutke.
Tudi slovenski skladatelji so bili v času NOB zelo dejavni. Pisali so zborovsko glasbo, samospeve, instrumentalno in scensko glasbo in tako ogromno prispevali k zakladnici borbenih pesmi na Slovenskem.