Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Leta 1895 sta brata Lumière posnela in predvajala prvi kratki film. Glasba je bila na premieri sicer prisotna, ampak iz popolnoma praktičnega razloga. Njen namen je bil, da preglasi ropotanje projektorja. Po tem letu so nastajali nemi filmi, ki jih je običajno spremljal pianist ali celo majhen ansambel v živo.

 

Leta 1927 so posneli prvi zvočni film Sonny Boy. Film in glasba v njem še nista bila popolnoma usklajena. Po pojavu zvočnega filma so se začeli zavedati, da je treba čim bolje sinhronizirati podobe in zvok. Tako je nastala nova glasbena oblika – filmska glasba.

 

Že v začetku je ta glasbena zvrst pritegnila veliko skladateljev in tudi marsikaterega simfonika. S filmsko glasbo se ukvarjajo šolani glasbeniki. Ti svojo glasbo poskušajo čim bolj približati ideji filma, hkrati pa se trudijo, da bo glasba zadosti neodvisna.

 

Filmska glasba nastaja po naslednjem postopku:

Skladatelj skupaj z režiserjem določi, kje v filmu bo imela glasba glavno vlogo in kje je pomembno, da je ni. Dober skladatelj zna dobro izkoristiti tudi »tišino«. Nato začne komponirati in pripravi prve posnetke glasbe, ki jih nato predstavi režiserju. Skupaj naredita zadnje popravke, nato pa se skladatelj odloči še za instrumentalne oziroma vokalne zasedbe, ki bodo glasbo izvedle. Ko skladatelj naredi še zadnje popravke, se začne snemanje. Zelo pomembno je, da ves čas upošteva minutažo filma. Ko je glasba posneta, je glavni element montaža – treba je sinhronizirati glasbo s sliko. Pri tem delu skladatelju pomagajo tonski tehnik, tonski mojster in glasbeni producent. Posnetke uredijo in jih umestijo v film. Na koncu je treba glasbo uskladiti še z dialogi, zvokom in zvočnimi učinki.

Dobri filmski skladatelji takoj začutijo značaj filma in si začnejo predstavljati, kako naj bi glasba za film zvenela. Nekateri izmed pomembnejših skladateljev filmske glasbe so Ennio Morricone, Max Steiner, John Williams, Hans Zimmer, James Newton Howard, James Horner, Howard Shore in še mnogo drugih.

 

Prvi slovenski zvočni film je bil film Na svoji zemlji (1948), ki ga je režiral France Štiglic. Glasbo za film je napisal Marjan Kozina. Poleg Kozine se je tudi pri nas uveljavilo kar nekaj imen skladateljev filmske glasbe: Bojan Adamič, Borut Lesjak, Urban Koder, Dečo Žgur, Jani Golob, Rok Golob ...

 

Glasbo teh skladateljev lahko slišimo na raznih filmskih »soundtrackih«. Na njih se nahajajo najbolj znane melodije iz določenega filma. Filmska glasba v filmu izrazi tisto, česar besede ne morejo. Lahko bi rekli, da je glasba duša filma. Pri tem gre velikokrat za krajše glasbene misli, in ne celotne skladbe, saj je glasba prilagojena filmu. Kljub temu so »soundtracki« pri ljudeh priljubljeni, saj je glasba tista, ki ustvarja čustveno vez med filmom in gledalci.

 

Ena izmed najbolj znanih filmskih melodij je pa zagotovo téma iz filmov James Bond. Poslušaj odlomek iz 23. filma o Jamesu Bondu – Skyfall.

<NAZAJ
>NAPREJ90/115