Da razviješ veščino risanja predmetov v perspektivi, moraš spoznati nekaj pojmov, ki jih pojasnjuje tudi zgornja fotografija polja s tulipani.
Horizont ali obzorje je navidezna črta, ki poteka v višini opazovalčevih oči. Na tej višini se navidezno stikata nebo in zemlja. Ko rišemo, je to premica, ki bo površino razdelila na spodnji in zgornji del.
Gledišče je mesto, kjer stojimo, ko opazujemo in rišemo prostor. Ta točka se pri perspektivnem risanju ne spreminja, saj narišemo predmete v prostoru ravno s tega izbranega položaja.
Očišče je točka daleč na horizontu, kamor se navidezno stekajo bežiščnice. Ta točka je v perspektivi z enim očiščem hkrati tudi bežišče.
Bežiščnice so premice, ki jih narišemo, ko podaljšamo vzporedne stranice predmeta. Potekajo proti horizontu v bežišča oziroma v očišče.
Risanje kvadrov v centralni perspektivi.
Enobežiščna perspektiva se imenuje tudi centralna perspektiva in jo uporabljamo za risanje predmetov, ki ležijo vzporedno s horizontom oziroma z našo risalno površino.