Širjenje pisane besede je doživelo revolucionaren razcvet z iznajdbo tiska, predvsem z iznajdbo premičnih črk Johannesa Gutenberga v 15. stoletju. Gutenberg je s premičnimi črkami med letoma 1450 in 1456 natisnil prvi prevod Svetega pisma v latinici, in sicer v okoli 180 izvodih; delo je znano tudi kot Gutenbergova biblija.
Kovinske premične črke |
Z razvojem pisanja in tiskanja so se oblike črk spreminjale. Pojavile so se nove, oblikovane z zaključki ali brez, širše ali ožje, ležeče in oglate, takšne, ki so podobne kaligrafskim, in takšne, kakršne vidimo na grafitarskih zidovih. Izoblikovala se je nova veda, tipografija.
Tipografija je orodje pisave za vizualno komuniciranje. Njena osnovna naloga je, da zapisuje jezik.
Tako kot je govor zvočna oblika jezika, je tipografija - pisava - njegova vizualna podoba.
Tipograf je umetnik, oblikovalec, ki se ukvarja z izdelavo/oblikovanjem črk, pisav in njihovo rabo v besedilu. Tako kot pri drugih likovnih področjih tudi tipograf pri oblikovanju pisav uporablja načela komponiranja, likovne prvine in spremenljivke, proporce in kompozicijo.
V ožjem pomenu izraz uporabljamo tudi za črkovno vrsto. Tipografija je dobila velik pomen z razvojem računalnikov oziroma računalniških digitalnih pisav. Te imajo svoja poimenovanja.
Primeri digitalnih pisav |